Policija: V zadnjem obdobju smo prejeli več naznanil o objavi sovražnih vsebin na spletu

Po izbruhu begunske krize se je razrasel še en družbeni problem – sovražni govor. Tega je mogoče opaziti predvsem na spletnih straneh, ki omogočajo komentarje. Prebrati je mogoče raznorazne žalitve, nekateri pa odprto grozijo s pobojem etničnih in verskih manjšin.

Zdi se, da je družba vse bolj nestrpna. Kar je še posebej zaskrbljujoče pa je to, da so iz besed prešli na dejanja. Kot zadnji primer lahko navedemo vnovični napad na novomeški Narodni dom, v katerem zbirajo pomoč za begunce, ki so ga popisali s svastikami. Dvakrat so s svinjskimi glavami žalili gradbišče džamije, pred parlamentom je nekdo zažgal Koran. Vse več žalitev in groženj smo deležni tudi novinarji, še več, nedavno smo ravno na POP TV bili deležni požiga reportažnih avtomobilov. Kako zajeziti ta naraščajoči trend?

V zadnjem obdobju več naznanil

Na policiji so potrdili, da so v zadnjem obdobju prejeli več naznanil o objavi sovražnih vsebin na spletu. V zvezi s tem policija izvaja vse potrebne aktivnosti, ki jih predvidevajo uveljavljeni standardi za odkrivanje, preprečevanje in preiskovanje tovrstnih odklonskih ravnanj. So pa opozorili, da predvsem anonimne prijave nanašajo na sovražni govor, vendar v splošnem smislu in ne ožjem, kazensko pravnem, kjer dejansko obstajajo znaki kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. 

''Izpostavljamo pa še, da je policija pristojna za odkrivanje in obravnavo kaznivih dejanj in prekrškov, vendar pa gre v primeru sovražnega govora za širše družbeno področje, v katerem ne bi smela ostati edina,'' je opozoril tiskovni predstavnik policije Drago Menegalija.

Sovražni govor presega meje kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva

''Sovražni govor je družbeni pojav, ki presega meje kaznivega dejanja Javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika. Zato ni nujno, da vsaka zaznana oblika sovražnega govora, razširjanja predsodkov ali diskriminacije (že) izpolnjuje pogoje za kazenski postopek,'' so pojasnili na policiji.

Pri oceni, ali je podano kaznivo dejanje po prvem odstavku 297. člena, kar smiselno velja tudi za dejanja po drugem do petega odstavka tega člena, je treba upoštevati, da ima to dejanje širši in ožji objekt varstva, kar mora biti v obravnavanih primerih razvidno tako iz ugotovljenega dejanskega stanja, kot opisa storjenega dejanja. Največkrat je mogoče opredeliti, za katero kaznivo dejanje gre, že z ugotovitvijo, kateri objekt varstva je bil napaden.

*ni podlage za podajo kazenske ovadbe (Vir: Policija)

Število obravnavanih kaznivih dejanj po 297. členu KZ po vrsti dokumenta za prvo polletje 2015 po vrsti dokumenta:

*ni podlage za podajo kazenske ovadbe (Vir: Policija)

Večina kaznivih dejanj je sicer izvršenih prek spleta, so pojasnili na policiji in dodali, da obravnavajo vsa kazniva dejanja in prekrške glede sovražnosti ne glede na njihovo pojavno obliko oziroma način storitve.

''Vključene so vse vrste napadov z rasističnimi ali diskriminatornimi motivi ter druge oblike diskriminacije, ki jih je na podlagi okoliščin mogoče razumeti kot take. Sem spadajo pisne in ustne grožnje ali žalitve, ki so izrečene zaradi drugačnosti, poškodovanje premoženja ciljne skupine, žaljivi grafiti, plakati, letaki ali druga sporočila, tudi taka, ki so objavljena v elektronskih medijih, na spletu ali v drugih javnih občilih,'' je pojasnil Menegalija.

Policija je dolžna, ko sama zazna sum kaznivega dejanja ali prejme prijavo, podvzeti vse zakonite ukrepe, da preveri obstoj znakov posameznih uradno pregonljivih kaznivih dejanj in prekrškov, zavaruje dokaze in zbere potrebna obvestila, ki pojasnijo vse okoliščine. V vseh primerih policija tudi obvešča pristojno državno tožilstvo v smislu, ali so v konkretnih primerih podani razlogi za sum uradno pregonljivega kaznivega dejanja.

Kaj pravi 297. člen Kazenskega zakonika?

Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti 

(1) Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.

(2) Enako se kaznuje, kdor na način iz prejšnjega odstavka javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, kot so opredeljena v pravnem redu Republike Slovenije.

(3) Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh se s kaznijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorni urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, razen če je šlo za prenos oddaje v živo, ki ga ni mogel preprečiti ali za objavo na spletnih straneh, ki uporabnikom omogočajo objave vsebin v dejanskem času oziroma brez predhodnega nadzora.

(4) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno s prisilo, grdim ravnanjem, ogrožanjem varnosti, sramotitvijo etničnih, narodnostnih, narodnih ali verskih simbolov, poškodovanjem tujih stvari, skrunitvijo spomenikov, spominskih znamenj ali grobov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.

(5) Če stori dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali pravic, se kaznuje z zaporom do petih let.

(6) Sredstva in predmeti s sporočili iz prvega in drugega odstavka tega člena, pa tudi pripomočki, namenjeni za njihovo izdelovanje, razmnoževanje in razpečevanje, se vzamejo ali njihova uporaba ustrezno onemogoči.