Od žrtev pridobili bančne podatke, opravili nakupe in na bankomatu dvignili denar

Letos so zabeležili že več kot 800 prijav spletnih prevar, v katerih je nastalo za več kot 14 milijonov evrov škode. Prevare se največkrat zgodijo pri vnaprejšnjem plačilu artikla pri nakupovanju prek spleta, ko potrošnik blaga nato ne prejme. Policija opozarja, da v zadnjih dneh prihaja tudi do prevar pri nakupu artiklov za sanacijo po poplavah, predvsem pri nakupu orodja in razvlažilnikov. "Goljufi spremljajo dogajanje, gre za podoben primer kot v času pandemije, ko so ljudje kupovali zaščitne maske, ki jih potem niso dobili," je pojasnil David Gracer, višji kriminalistični inšpektor specialist iz Sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi.

Pazljivo tudi z donacijami po poplavah. "Bodite pozorni pri nakazilih, saj se prevaranti predstavijo kot humanitarne organizacije. Odsvetujemo, da denar nakazujete neposredno fizičnim osebam."

V polomljeni slovenščini kličejo iz klicnih centrov v tujini 

Po številu in nastali materialni škodi v zadnjem času izstopajo tudi goljufije z lažnimi obvestili o dobičku pri investiciji v kripto valute, kjer je slovenska policija letos zabeležila že 190 primerov s skupno 5,1 milijona evrov škode. "Goljufi vas pokličejo in se predstavijo kot predstavniki blockchain družbe. Obljubijo vam, da vas v virtualni denarnici čaka okoli 10 tisoč evrov. Govorijo v polomljeni slovenščini z vzhodnjaškim naglasom," je pojasnil Gracer. 

Goljuf nato žrtvi naroči, naj si na svoje naprave, telefon ali računalnik, naloži opremo za oddaljen dostop, s čimer dobi dostop do upravljanja naprave. "Goljufi nato upravljajo z vašo miško in tipkovnico. Dobijo dostop do spletne banke in si prenakažejo denar." 

Žrtev bo sprva res lahko dobila nakazan denar, a gredo goljufi še korak naprej, saj imajo dostop do več bančnih računov, kamor sredstva nato zopet prenakažejo in žrtev izgubi ves denar. 

Od žrtev lahko zahtevajo tudi podatke osebnih dokumentov, ki jih potrebujejo, da lahko sredstva iz kriptovalut pretvorijo v evre. 

Policija ob tem svari, da se ne oglašate na neznane telefonske številke. Če se vam predstavi oseba, ki govori s polomljeno slovenščino, je to jasen znak, da gre za prevaro, dodajajo. "Ne dovolite, da kdo dostopa do vaše spletne banke. To je tako, kot bi nekoga spustili v stanovanje in mu dali še ključe svojega sefa."

Prevaranti sicer po podatkih Policije žrtve kličejo iz klicnih centrov v tujini. V preteklosti so slovenske državljane nagovarjali v angleščini, sedaj pa v polomljeni slovenščini, zato je med žrtvami prevar sedaj tudi veliko starejših. 

Ali lahko žrtve denar dobijo nazaj? 

Policija skuša identificirati storilca in zavarovati sredstva, kar pa lahko storijo le ob hitri prijavi. "Pomembno je, koliko časa je od sporne transakcije minilo," opozarja Gracer. "Če je prijava hitra, lahko v sodelovanju z Uradom za preprečevanje pranja denarja za tri dni zablokiramo transakcijske račune. Če gre za tuje račune, sodelujemo s tujimi uradi ter Europolom in Interpolom," pojasnjujejo na Policiji, kjer pozivajo k hitri prijavi prevar, da je možnost za vračilo denarja čim večja. 

Pridobili podatke bančnih kartic, nato opravili nakupe in dvigovali denar na bankomatih

Ena izmed slovenskih bank, ki je zaznala izrazito povečanje zlorab plačilnih kartic, je na Policijo podala prijavo, kjer so sprožili intenzivno preiskavo. Ugotovili so, da so štirje storilci, državljani Romunije, najmanj 10 dni delovali na območju Ljubljane in Maribora. Romune so prejšnji teden prijeli na območju PU Maribor.

Storilci so žrtvam poslali kratka SMS ali email sporočila z dostopom do spletne strani. Žrtve so izpolnile vse podatke, storilci pa so tako pridobili podatke bančnih kartic, s katerimi so nato opravili nakupe na prodajalnih mestih in na bankomatu dvignili denar. Na tak način so si prilastili 18 tisoč evrov. 

Sodnica je zanje odredila pripor, zagrožena kazen je do pet let, za večji obseg kaznivega dejanja pa do osem let, je pojasnil Milenko Simkić, višji kriminalistični inšpektor specialist iz Oddelka za gospodarsko kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije na Policijski upravi Maribor.