V oddaji 24UR so včeraj razkrili, da sta zakonca Janez Janša in Urška Bačovnik Janša uslužbenki celjske banke Sparkasse Nataši Pajenk več let prinašala večje vsote gotovine, ki jih je Pajenkova polagala na svoj račun in s tem denarjem pokrila več 10.000 evrov stroškov Janeza Janša in njegove žene, tudi aro za nakup stanovanja na Mesarski v Ljubljani leta 2009, s svojega računa pa naj bi pokrivala tudi mesečne obroke kredita Janeza Janše za to stanovanje. Pajenkova in Bačovnikova sta sicer sestrični.
Pajenkova je po podatkih novinarjev oddaje 24UR s svojega računa poravnala tudi sodno tasko za tožbo finskega novinarja Magnusa Berglunda, ki ga je obrožil prejemanja podkupnin. Po podatkih sodišča v Novem mestu je bila taksa za tožbo odmerjena v višini 12.225 evrov. Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) je Janša lani povedal, da je ta strošek plačal sam oziroma ga je pokrila odvetniška pisarna, pri kateri je potem sam poravnal strošek s svojega računa.
Zakaj komisiji ni povedal resnice, SDS ni odgovoril. Na vprašanja so odgovorili le "Predsednik SDS je finančne transakcije, o katerih sprašujete, že v začetku leta pojasnil pristojnim organom. POP TV ne spada mednje."
V banki BKS pa pravijo, da so pri Pajenkovi opravili notranjo revizijo, a kakšnih posebnosti pri poslovanju niso zaznali.
Policija je v zvezi z domnevno sumljivimi finančnimi transakcijami že navezala stik z Uradom za preprečevanje pranja denarja, ugotovitve urada pa bo preverila v okviru obstoječih in morebitnih novih preiskav. Podrobnosti o preiskavi pa na policiji ne morejo razkriti. Na Generalni policijski upravi pravijo, da so določene finančne transakcije že preverjali v preteklih kriminalističnih preiskavah in jih preverjajo tudi v preiskavi, ki trenutno poteka na podlagi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).
KPK je med in po zaključku nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank podala prijave in odstopila podatke Davčni upravi RS, Uradu za preprečevanje pranja denarja, policiji in državnemu tožilstvu za dva zavezanca, in sicer Zorana Jankovića in Janeza Janšo. "V nadzornih postopkih je komisija v povezavi s finančnim poslovanjem oziroma premoženjem obeh zavezancev zaznala tudi aktivnosti drugih oseb, ki pa niso v pristojnosti komisije, ker ne gre za funkcionarje ali javne uslužbence. Zato v tem delu komisija ni mogla zaključiti postopka in ga je predala drugim organom," so zapisali.

V stranki SDS so preko zapisa na spletni stani potrdili, da je Pajenkova pomagala Janši in njegovi ženi pri urejanju bančnih storitev. Dodali so, da o kakšni preiskavi Urada za preprečevanje pranja denarja niso seznanjeni. Očitno pa te posle preiskuje tudi davčna uprava, kar je razvidno iz naslednjega odgovora: "Podatke, ki jih omenjate, je predsednik SDS sam posredoval Davčni upravi RS, ko je le-ta letos spomladi na zahtevo KPK opravljala davčni pregled."
Kljub javnemu samorazkritju predsednika SDS, da ga preiskujejo, pa medtem davčna uprava vztraja, da ne sme ničesar potrditi, ker gre za davčno tajnost. Tudi na uradu za preprečevanje pranja denarja, ki preiskavo vodi, svojih postopkov ne komentirajo javno.
Davčni svetovalec o takšnih bančnih manevrih
Davčni svetovalec Darko Končan je za 24UR ZVEČER pojasnil, da gre pri pranju denarja za to, da se gotovina iz poslov, ki so lahko zakoniti ali nezakoniti, skuša iz gotovinske oblike preko več transakcij "prikrasti" v obliko sredstev na transakcijskih računih. "Kot knjižni denar. To je klasična oblika pranja denarja," je povedal.
Na vprašanje, ali med klasične oblike pranja denarja sodi tudi to, da daš nekomu denar, da zate opravi posel, kot je nakup stanovanja, oziroma da nekdo v tvojem imenu da aro za nakup, je Končan odgovoril, da samo takšno dejanje ni nujno nezakonito. Težava pa je, če je očiten namen, da želi nekdo s to potezo nekaj prikriti. Končan je dejal, da je veliko primerov, ko dejanski lastniki skušajo skriti svoje lastništvo preko tretje osebe.
Končan je pojasnil tudi, da tudi če nekdo davčni upravi pojasni izvor denarja, to še ne pomeni, da davčna uprava preneha preiskovati. "Davčna uprava skupaj z drugimi organi z roko v roki lahko uvede tajno davčno preiskavo," je povedal. V takem primeru preiskovanec niti ne ve, da se ga preiskuje.
Glede potez Pajenkove kot bančne uslužbenke je Končan dejal, da v vsaki panogi obstaja nek etični kodeks in hišna pravila. Vendar pa ni nujno, da je nekaj, kar je neetično, tudi nezakonito.
Dvoršek: Lahko gre za sum pranja denarja
Davčni svetovalec Darko Končan je za oddajo 24UR pojasnil, da gre pri pranju denarja za to, "da se neka gotovina iz nekih poslov, ki so lahko zakoniti ali nezakoniti, po dveh treh transakcijah prikaže na računih. Kakšen je pa izvor tega denarja, je pa treba šele odkriti".
Specialist za kriminalistiko Anton Dvoršek je povedal, da niti ni pomembno, kaj se je z denarjem plačevalo, sporno pa je, da je šlo za gotovinsko poslovanje in to v zneskih 30.000 in več evrov. "Takšni zneski so zagotovo neobičajni. Njihov edini namen je, racionalno gledano, da se skrije poreklo denarja. Skrivanje porekla denarja pa je v bistvu osnovni namen pranja denarja," je povedal.
"Na transakcijski račun lahko položite nekaj sto evrov, ki ste jih morda dobili iz bogatega šparovčka. Tu ni nič spornega. Sporno pa je, če je ta denar pridobljen na kriminalen način," pojasnjuje.
V konkretnem primeru je najmanj sporno to, da od teh transakcij, če je šlo za neke prodaje, nakupe in podobno, ni bil plačan davek. Neplačevanje davkov pa je kaznivo dejanje, in če je na ta način pridobljen denar spravljen v obtok, predstavlja pranje denarja, poudarja Dvoršek.
Po njegovih besedah se bo v nadaljevanju ugotavljala povezava med uslužbenko, ki je ta račun odprla na svoje ime, in nadaljnjimi transakcijami. Ugotavljali bodo tudi, kaj je bilo s tem plačevano in na ta način se bo dokazovalo vpetost tretjih oseb. Dokazati pa bo tudi treba, od kod ta denar izvira. Dvoršek pri tem izpostavlja, da 35.000 evrov človek ne more legalno dobiti od nakupa ali prodaje, saj mora vse to potekati preko transakcijskih računov.
KOMENTARJI (2331)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.