Hrvaška policija je zahtevala začasno prekinitev popravljalnih del na železniški progi Savski Marof - Kumrovec na odseku Harmica - Vukovo selo, potem ko je slovenska policija iz Brežic opozorila, da omenjeni odsek proge delno zajema ozemlje Slovenije, je povedala tiskovna predstavnica Hrvaških železnic Vlatka Škorić.
Vzdrževalna dela so bila začasno zaustavljena iz preventivnih razlogov in v duhu meddržavnega dogovora o izogibanju incidentom, je povedal tiskovni predstavnik hrvaškega notranjega ministrstva Zlatko Mehun. Pojasnil je, da so slovenski policisti iz Brežic opozorili hrvaške kolege, da gre odsek Harmica - Vukovo selo delno skozi slovensko katastrsko občino in da je potreben tehnični dogovor, preden se bodo izvajala dela na tem območju.
Omenjena dela potekajo od junija letos, Hrvaške železnice pa nameravajo posodobiti 7600 metrov proge med Savskim Marofem in Kumrovcem do konca leta.
Hotiza: Gradbeni stroji čez dva tedna
Potem ko sta slovenska in hrvaška stran pred dnevi sklenili dogovor o skupni obnovi nasipa na Muri pri Hotizi, so se začela pripravljalna dela za sanacijo nasipa.
Kot so sporočili z ministrstva za okolje in prostor, slovenski in hrvaški geometri na območju opravljalo meritve, delavci vodnogospodarskega podjetja Mura pa zbirajo soglasja lastnikov.
Gradbeni stroji bodo sicer zabrneli šele čez dva tedna, je povedal Jože Dominko, direktor Vodnogospodarskega podjetja (VGP) Mura, ki je z delniško družbo Vodogradnja iz Varaždina v konzorciju izvajalskih organizacij za obnovo nasipa.
Dominko upa, da bodo dobili vsa soglasja lastnikov zemljišč na območju sanacije v tem tednu, potem pa bosta podjetji VGP Mura in Vodogradnja ocenili vrednost del in dali ponudbo vladama obeh držav. Podatek, da bodo dela na 3,1 kilometra dolgem nasipu stala okoli 500 milijonov tolarjev, je namreč zgolj izračun slovenskega projektanta.
Slovenija in Hrvaška sta tehnični dogovor o obnovi spornih protipoplavnih nasipov podpisali v petek. Dogovor predvideva, da se zgradijo protipoplavni nasipi najprej tam, kjer je to najbolj potrebno, da se ob tem upoštevajo lastniška razmerja ter da se to zgodi na ravni vodnogospodarskih podjetij obeh držav.
Po podpisu dogovora - dva dni po najhujšem incidentu in več kot deset dni od začetka reševanja zapletov pri Hotizi - so se z območja po dveh dneh umaknile slovenske, kmalu za njimi pa tudi hrvaške posebne policijske enote.
Ugledna medijska hiša se medtem sprašuje, ali je ozemeljski spor med Slovenijo in Hrvaško na Hotizi zgolj malenkosten.
BBC: Nov konflikt na Balkanu?
"Bi lahko ta tiha stezica, zavita v jesensko meglico, predstavljala povod za nov konflikt na Balkanu," se v prispevku o zadnjih dogodkih na območju Hotize na slovensko-hrvaški meji sprašuje komentator britanske televizije BBC.
"Mogoče se zdi, da gre za malenkosten prepir, ki ima več opraviti z narodnim ponosom kot z ozemljem, vendar pa se spori na Balkanu radi zaostrijo. Evropska unija je na obe strani naslovila nujen poziv, naj sedeta in rešita zadevo," prispevek zaključi komentator BBC.
V prispevku, ki ga je davi predvajal BBC, novinar Jim Fish pojasnjuje, kako so se na spornem območju v bližini Hotize, kjer meja med Slovenijo in Hrvaško ni določena, prejšnji teden namestile posebne enote slovenske policije, "politiki z obeh strani pa so se postavili eden proti drugemu". Spor je zanetila aretacija skupine slovenskih novinarjev s strani hrvaške policije zaradi domnevnega nezakonitega prečkanja državne meje.
Med drugim novinar navaja poziv slovenskega predsednika Janeza Drnovška obema stranema k treznosti in umirjanju razmer. "Sedaj je spet treba sesti k mizi, se pogovoriti in najti rešitve, da ne bomo podirali mostov, cest in nasipov, ampak jih bomo gradili," je dejal.
Hrvaški premier Ivo Sanader je po drugi strani vztrajal, da sta Slovenija in Hrvaška prijateljski državi in dobri sosedi, hkrati pa opozoril, da prijateljstva ne bodo kupovali z ozemljem.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.