Predstavnica društev Sara Štiglic je uvodoma dejala, da napad avtoritarnega ruskega režima na Ukrajino ostro obsojajo. Ob tem je izpostavila, da je ruska invazija povzročila številne civilne žrtve, v beg pa je pognala več tisoč ljudi. Zahtevajo tudi spoštovanje človekovih pravic, mednarodnega in humanitarnega prava, spoštovanja meja in ozemeljske celovitosti ter zagotovitev odgovornosti za kršitve človekovih pravic, vojne zločine in zločine proti človeštvu.
Hkrati so izrazili tudi nasprotovanje stopnjevanju militarizacije. Obsodili so grožnje z nuklearnim orožjem, zahtevali so takojšnjo prekinitev napadov in odložitev orožja ter premik za pogajalsko mizo. Zato zahtevajo takojšnjo ustavitev napadov in nasilja ter reševanje spora za pogajalsko mizo, pričakujejo pa, da se tako EU kot ZN in širša mednarodna skupnost še naprej odločno angažirajo za vzpostavitev miru, nedopustno je odziv usmeriti v militarizacijo, so navedli.
Dodatno so pozvali, naj meje ostanejo odprte za vse, ne le ukrajinske begunce. Zavzeli so se tudi za verodostojne informacije in zagotovitev pogojev za profesionalno delo novinarjev in novinark.
Nekateri udeleženci shoda v podporo Ukrajini so opozorili, da so jih v ponedeljek in danes policisti obiskali na sedežih nekaterih nevladnih organizacij, ki se nahajajo tudi v njihovih stanovanjih. Civilne iniciative, ki podpirajo shod, fizične obiske v stanovanjskih stavbah in na sedežih organizacij razumejo kot nesprejemljiv pritisk na izvrševanje pravice do mirnega zbiranja.
Na Policijski upravi Ljubljana pa so za STA pojasnili, da javni shod doslej ni bil prijavljen, zato so policisti začeli zbirati informacije, ki bi bile lahko pomembne za uspešno izvedbo varovanja shoda. Med te informacije sodijo ugotavljanje, kdo je organizator shoda, seznanitev s programom oz. potekom shoda in pričakovanim številom udeležencev. Obvestila so policisti zbirali pri osebah oz. subjektih, ki bi lahko dale koristne podatke, so zapisali.
Kot so opozorili, neprijavljen shod za udeležence namreč pomeni, da organizator ni poskrbel za varnostne ukrepe, kot je na primer rediteljska služba, ni priskrbel dovoljenja za zaporo cest in ni seznanil javnosti s programom. "V skladu z zakonom v takšnih primerih za red skrbimo policisti, ki na podlagi varnostne ocene pripravimo sorazmerne ukrepe za zagotavljanje varnosti na shodu," so še pojasnili na PU Ljubljana.
Ob tem poudarjajo, da ukrepe izvajajo izključno zaradi zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja ter da nikomur ne omejujejo pravice do zbiranja oziroma izražanja stališč. Po drugi strani pa je dolžnost organizatorjev in tudi udeležencev shodov, da spoštujejo zakon, saj je lahko le tako javni shod varen za vse.
Policija ima namreč poleg organizatorja shoda zakonsko dolžnost, da poskrbi za varovanje javnega reda in miru in tako omogoči varno zborovanje vsem udeleženim. Zato z zbiranjem obvestil in drugimi zakonskimi ukrepi zmanjšuje tveganja, izvaja ukrepe za vzdrževanje javnega reda in miru, varovanje življenja in zdravja ljudi ter zagotavlja varnost varovanih oseb in objektov, če se shodi odvijajo v njihovi bližini, so še dodali.
Današnjega shoda v Ljubljani se bo udeležilo več nevladnih organizacij in organizacij civilne družbe, med drugim Mladi za podnebno pravičnost, Protestna ljudska skupščina in Mladi plus ter predstavniki Mirovnega inštituta, Inštituta 8. Marec in Amnesty International Slovenije.
Udeleženci ob tem opozarjajo, da gre za neorganiziran protest, pač pa se bodo ljudje zbirali nenačrtovano, zaradi izražanja solidarnosti z ljudmi, ki trpijo.
KOMENTARJI (440)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.