Po streljanju v izolski bolnišnici, v katerem je 70-letnik umoril zdravnika in policista, enega policista pa hudo ranil, so se odzvali tudi zdravniki in policisti, ki so opozorili, da je ta tragični dogodek pokazal, da so tisti, ki so v službi državljanov in skrbijo za njihovo zdravje ter varnost, izpostavljeni vse hujšim grožnjam in napadom.
Nova tragedija točno dve leti po smrti policista v Litiji
V odzivu na streljanje, v katerem je umrl 43-letni policist, 46-letnik pa je huje ranjen, je Policija na spletni strani zapisala, da je včerajšnja tragedija nepričakovano prizadela in znova pretresla celotno policijo, ki je izgubila 43-letnega policista. "Vodstvo policije je ostro obsodilo takšna nerazumna dejanja! Čeprav se zavedamo, da je policijski poklic tvegan in nevaren, pa kot institucija in kot ljudje, zaposleni v njej, ne moremo in ne bomo sprejeli takšnih dogodkov kot 'poklicno tveganje'! Vsak policist ima neodtujljivo pravico do varnega opravljanja svojega dela!," so zapisali na spletni strani.
Včerajšnji tragični dogodek je vzel življenje že četrtega policista v zgolj dveh letih. Ravno 22. avgusta je bila namreč druga obletnica uboja policista Damijana Kukoviča, ki ga je storilec ustrelil med opravljanjem prometne kontrole. 4. julija 2015 je v naklepnem dejanju, ko je storilec v zasedi počakal policijsko patruljo in se s svojim vozilom namerno zaletel vanjo, izgubil življenje 33-letni policist Igor Mauser. 29. junija letos pa je bilo življenje nasilno odvzeto 30-letnemu policistu Damirju Golobiču, ki ga je med opravljanjem policijskih nalog moški zabodel v prsni koš, še navajajo policisti.
V bolnišnici pretreseni. 'Včeraj se je skrhalo partnerstvo med javnostjo in zdravniki'
Na novinarski konferenci v SB Izola, ki se je je udeležila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, se je direktor izolske bolnišnice Radivoj Nardin zahvalil zaposlenim, ki so ravnali nesebično in pomagali. Vsem pacientom pa se za dogodek in posledice le-tega opravičuje, saj je bolnišnica ostala brez pomembnega in perspektivnega urologa.
Mladen Gasparini iz kirurškega oddelka, ki je skrbel za ustreljenega zdravnika in policista, je apeliral: "Ne bodimo na nasprotnih bregovih. Podajmo si roke. Zdravstveno osebje in bolniki naj bodo v partnerskem odnosu." Gasparini je še dodal, da nihče od zdravnikov ne dela na škodo ljudi, da si nihče ne želi čakalnih vrst, napak itd. V tej eskalaciji trenj je treba postaviti mejo. Včeraj se je skrhalo partnerstvo med javnostjo in zdravniki, je poudaril Gasparini in dodaj: "Mi smo ostali brez kolega, vi pa brez storitev urologa, saj je Obala ostala brez 50 odstotkov uroloških storitev."
Nardin: Doslej smo živeli v nekem iluzornem prepričanju, da se nam kaj takega ne more zgoditi
Strokovni direktor Felice Žiža je poudaril, da se zdravstveno osebje večkrat srečuje z grožnjami bolnikov. "Bolnik, ko je bolan, vidi le sebe in želi biti oskrbljen čim prej in čim bolje. To je gotovo problem, treba se bo pogovarjati, ta dogodek bo gotovo pripeljal do nekih sprememb v načinu delovanja zdravstvenega sistema," je dejal.
Nardin pa opozarja, da bi se lahko takšna tragedija zgodila v kateri koli slovenski bolnišnici. V prihodnjih dneh bodo prizadetim zdravstvenim delavcem izolske bolnišnice ponudili psihološko pomoč. Po njej je izrazilo potrebo že okoli 15 zaposlenih, Nardin pa predvideva, da jo bo potreboval še kakšen več, vendar bo to znano verjetno prihodnji teden. "Doslej smo živeli v nekem iluzornem prepričanju, da se nam kaj takega ne more zgoditi. Prav zato so zaposleni v bolnišnici tako pretreseni. Na take razmere se bo žal treba navaditi," je povedal direktor izolske bolnišnice.
Ministrica za zdravje obljubila okrepitev varnosti v bolnicah
Ministrica za zdravje pa je dejala, da je varnost zdravstvenih delavcev in pacientov na prvem mestu. "Ostro obsojam in obžalujem tovrstne ekscesne dogodke, žal pa jih v celoti ne moremo preprečiti," je dejala in pozvala vsa vodstva bolnišnic, da preverijo, kakšne so pri njih varnostne razmere in kaj lahko še izboljšajo. Nato se bodo sestali in pogovorili, kako bi okrepili varnost. Morali bodo tudi razmisliti, ali so urgence najbolj na udaru in ali bi bilo tam treba povečati varnost. Sama sicer meni, da detektor kovin na vhodih bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov, ne bi bil primeren. V najbolj izpostavljenih delih bolnišnice bi lahko morda dobili dodatnega varnostnika. Je pa pozvala, naj zaposleni morebitne grožnje prijavijo policiji.
V UKC Ljubljana bi radi imeli tudi policiste
Danes so se odzvali tudi v UKC Ljubljana, kjer so že pred ponedeljkovim tragičnim dogodkom v izolski bolnišnici resno razmišljali o poostritvi varnosti. Zaenkrat delajo le načrte, je danes povedal vodja urgentnega kirurškega bloka kirurške klinike v UKC Ljubljana Anže Kristan. Že nekaj časa pa si prizadevajo, da bi bili na urgenci vsak dan prisotni tudi policisti.
Zaenkrat so prisotni samo varnostniki, ki pa imajo izjemno omejena pooblastila, je opozoril Kristan. Če pride do večjih izgredov, varnostniki pokličejo policijo. Zato si po njegovih besedah na urgenci skupaj z vodstvom UKC Ljubljana že nekaj časa prizadevajo za stalno prisotnost policistov. Razmišljali so tudi o detektorju kovin na vhodu v UKC Ljubljana.
Zadnje čase več grozilnih pisem in telefonskih groženj
Največkrat so nasilja deležne medicinske sestre, saj so večji del delavnika na urgenci. Tako poškodovanci in njihovi spremljevalci najhitreje pridejo v kontakt prav z njimi. Oblika nasilja v UKC Ljubljana je večinoma verbalna, nekajkrat na mesec pa se srečujejo tudi s poskusi fizičnega nasilja.
Nasilje največkrat izvajajo poškodovanci ali njihovi spremljevalci, razlog zanj pa je v večini primerov alkohol, vpliv droge ali popuščanje živcev. Po Kristanovih besedah je v zadnjem času vse več tudi grozilnih pisem, elektronske pošte z grozilno vsebino in telefonskih klicev. Te grožnje sicer prijavljajo.
Velikokrat se prikazuje zdravnike, kot tiste, ki so odgovorni za dolgo čakanje pred ambulanto ali za druge nepravilnosti v zdravstvu. Zato po Kristanovem mnenju poškodovanci stresajo jezo prav na njih in medicinske sestre, s katerimi lažje pridejo v kontakt. Jeza pa je kdaj tudi upravičena, je še izpostavil Kristan v izjavi za medije.
Možina: Zdravniki tarče problemov in konfliktov, do katerih prihaja zaradi neurejenosti zdravstvenega sistema
Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina. Je v odzivu na dogodek zapisal: "Zdravniška zbornica Slovenije ostro obsoja tragično in nerazumno dejanje, v katerem je pod streli preminil zdravnik izolske bolnišnice. Družinama, svojcem in sodelavcem ob tragični izgubi izrekamo iskreno in globoko sožalje," je sporočil.
"Nerazumen napad na zdravnika, ki je življenje posvetil zdravju in dobrobiti bolnikov, nas pušča neme in zaskrbljene. V zadnjem času smo zdravniki torišče problemov in konfliktov, do katerih prihaja zaradi neurejenosti zdravstvenega sistema. Zdravstvena politika in država morata prevzeti odgovornost za zdravstveni sistem, kakršnega imamo, ter prevzeti odgovornost za predolge čakalne dobe. Za tem tragičnim dogodkom stoji namreč na tisoče konfliktnih situacij in drugih oblik nasilja nad zdravstvenimi delavci, ki se stopnjuje," je dodal.
"Ne smemo dopustiti, da se problemi, ki nastajajo na ravni bolnik in zdravstveni sistem, zrcalijo v nasilnem razreševanju odnosa med pacientom in zdravnikom. Javnosti jasno sporočamo, da smo zdravniki zagovorniki pacientovih pravic in bomo vedno na njihovi strani pri izgradnji državljanom prijaznega in dobrega zdravstvenega sistema. Od zdravstvene politike pričakujemo in zahtevamo, da zagotovi varnost v slovenskih bolnišnicah in odpravi sistemske nepravilnosti v zdravstvu, ki so razlog vse večjega nezadovoljstva tako državljanov kakor tudi zdravstvenih delavcev," je zaključil Možina.
Fides: Politiki obljubljajo pravice, ki jih žal ni mogoče uresničiti
Novica o tragičnem dogodku pa je prizadela tudi člane sindikata Fides. Predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin je dejal, da je ta dogodek le vrh ledene gore. Politika načrtno in namerno vztraja pri sovražnem odnosu do zdravnikov in zdravniškega poklica, poudarja. "Soočeni smo z žalostnim dejstvom, da smo tisti, ki smo si za poklicno pot izbrali skrb za zdravje in varnost državljanov izpostavljeni vse hujšim grožnjam in napadom. Skoraj vsa leta od osamosvojitve dalje politiki državljanom obljubljajo pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki jih žal ni mogoče uresničiti. Nezadovoljstvo uporabnikov je posledično usmerjeno v zdravnike in druge zdravstvene delavce, ki dnevno prihajamo v stik s pacienti. Po drugi strani nekateri mediji v službi politike ali kapitala, prikazujejo zdravnike kot dvoživke, dobičkarje in ljudi, ki jim je misel na dobro bolnikov zadnja stvar. Posledično se nezadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev usmerja na zdravnike, saj smo dolžni bolnikom povedati vso resnico,” so zapisali v odzivu in dodali: "Skrajni čas je, da se tisti, ki to ozračje vzdržujejo in tisti, ki pri tem asistirajo, zamislijo nad stanjem duha v družbi."
Medicinske sestre že dalj časa opozarjajo na stopnjevanje nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu
K izboljšanju varnosti za zaposlene pozivajo tudi medicinske sestre. Na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije že dalj časa opozarjajo na stopnjevanje psihičnega in fizičnega nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu.
Opravili so celo raziskavo v letih 1999, 2010 in 2011 in ugotovili, da je nasilja nad medicinskimi sestrami vse več. "Na vprašanje, v kolikšni meri se pojavlja psihično nasilje nad medicinskimi sestrami v Sloveniji, je 76,4 % vprašanih potrdilo, da na delovnem mestu redno, pogosto ali občasno zaznava psihično nasilje. 60,1 % udeležencev pa je bilo redno, pogosto ali občasno žrtev psihičnega nasilja. Raziskava o fizičnem nasilju nad medicinskimi sestrami v Sloveniji je leta 1999 pokazala, da je 29,5 % medicinskih sester na delovnem mestu doživelo fizično nasilje s strani pacienta, leta 2011 pa že 30,5 %, najpogosteje v urgentnih ambulantah in domovih starejših občanov," so ugotovili.
