Kdor posreduje v objavo ali javno objavi občutljive osebne podatke, se kaznuje z zaporom do dveh let, opredeljuje Kazenski zakonik v členu, ki definira zlorabo osebnih podatkov. Če stori dejanje uradna oseba z zlorabo položaja, se kaznuje z zaporom do petih let. To so očitki, ki zaradi seznama plač, čakajo notranjega ministra Aleša Hojsa.
"Z veliko večino objavljenih podatkov ni storil nič nezakonitega in nič nespametnega v delu, ko je razkril podatke tistih, za katere smo 100-odstotno prepričani, da so informacije javnega značaja. Je bil po mojem premalo previden pri specialcih," pravi nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Hojs se zagovarja, da po kvalifikacijah, ki jih je prejel s policije, tudi če gre za pripadnika specialne enote, ne gre za tajen podatek.
Na seznamu pa so po naših podatkih konkretna imena še ene občutljive enote; t. i. sledilcev. Tako skrivnostne skupine za tajno spremljanje osumljencev, da jih ne poznajo niti običajni policisti. Zdaj so njihova imena dostopna vsem. "Morda premočna beseda, ampak jo bom kar rekla - huligansko. Namreč vsi smo lahko na daleč videli in občutili, da to ni zaradi potrebe transparentnosti in neke primerljivosti plač," ob tem dodaja Pirc Musarjeva.
Na vrhu seznama, zaradi katerega bo Hojsa doletela ovadba, so večinoma imena in zneski ljudi iz Nacionalnega preiskovalnega urada, delo katerega je minister iz vrst SDS že večkrat javno kritiziral in ji nameraval zmanjšati avtonomijo. "Pravzaprav obračajo policista enega proti drugemu. In se lahko tudi ta situacija potem uporabi za demontažo ali reorganizacijo NPU," na to pravi Branko Lobnikar iz Fakultete za varnostne vede.
V drugem, nestavkajočem sindikatu policistov so danes sicer predlagali, naj policisti po Hojsovi objavi njihovih imen in plač na uniformah namesto imen začnejo nositi identifikacijske številke.
KOMENTARJI (210)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.