Spomnimo, v sredini decembra je v skladu z odločitvijo upravnega sodišča policija objavila dokumente z navodili za ravnanje s prosilci za azil in migranti. Sedaj so se odzvali na "številne pavšalne komentarje glede vsebine razkritih dokumentov", kot so zapisali na spletni strani Policije. Dva ključna izpostavljena očitka sta bila domnevno diskriminatorno obravnavanje tujcev glede na njihovo etnično pripadnost ter domnevna predaja suverenosti delovanja hrvaški policiji na ozemlju Slovenije.
Glede domnevne predaje suverenosti so v pojasnilu zapisali, da je bil javnosti na podlagi sodbe razkrit le delni zapis, ki opredeljuje delovanje mešanih patrulj med Slovenijo in Hrvaško, zato je neustrezno posplošeno tolmačenje delno razkritih usmeritev policije. "Poudarjamo, da je treba usmeritve brati skupaj z določili mednarodnega sporazuma, kjer je jasno določeno, da obveznost obravnave namere za mednarodno zaščito prevzame država podpisnica, na ozemlju katere je tujec izrazil namero," so o tem še zapisali.
O domnevnem diskriminatornem obravnavanju tujcev glede na njihovo etnično pripadnost pa so uvodoma pojasnili, da je "ukrep omejitve gibanja eden od ukrepov za preprečevanje zlorab sistema mednarodne zaščite in del zakonodaje EU". Poudarili so, da prosilcem za mednarodno zaščito gibanja ni mogoče omejiti zgolj zato, ker so prosilci, kot tudi ne na podlagi njihovega državljanstva. "Omejitev gibanja se prosilcem za mednarodno zaščito lahko izreče le v okviru razlogov, ki jih določa zakon, razloge za vsak posamezni ukrep pa je treba podrobno obrazložiti v upravnem aktu ter na podlagi individualnih okoliščin vsakega posameznega prosilca, ki se mu ukrep izreče," so dodali.
Leta 2018 so v prvih treh mesecih policisti obravnavali 468 tujcev, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo, leto poprej pa v istem obdobju 125 tujcev. Ob tem povečanju ilegalnih prehodov je močno izstopalo število prestopov državljanov Alžirije in Maroka – medtem ko so v prvih dveh mesecih leta 2017 obravnavali devet državljanov Alžirije ter dva državljana Maroka, so v istem obdobju leta 2018 obravnavali kar 108 državljanov Alžirije in 49 Maroka.
"Ukrep omejitve gibanja v skladu z Zakonom o mednarodni zaščiti se lahko omeji le na podlagi razlogov v vsakem posamičnem primeru posebej in v skladu s postopkom, ki ga določa zakon. Da se ukrep dejansko izvaja tako, pa potrjujejo tudi statistični podatki. V letu 2018 je za mednarodno zaščito zaprosilo 2.875 tujcev, od tega 488 državljanov Alžirije in 179 državljanov Maroka. Gibanje na podlagi Zakona o mednarodni zaščiti je bilo omejeno skupno 123 prosilcem za mednarodno zaščito oziroma 4 % vseh prosilcev, od tega 58 državljanom Alžirije oziroma skoraj 12 % vseh državljanov Alžirije, ki so zaprosili za mednarodno zaščito, in 14 državljanom Maroka, kar je skoraj 8 % vseh državljanov Maroka, ki so zaprosili za mednarodno zaščito," so s številkami pojasnili.
"Statistika je sama po sebi zgovorna," so zapisali, in v nadaljevanju postregli s podatki, da so od aprila 2018 pa do konca oktobra 2019 zaradi nedovoljenega prehoda državne meje obravnavali skoraj 23.000 tujcev. Od tega je 8200 tujcev izrazilo namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito, na podajo prošnje pa je v azilnem domu počakalo 5700 tujcev. Ostalih 2500 jih je samovoljno zapustilo sprejemne prostore azila še pred podajo prošnje.
"Tujci, ki podajo prošnjo za mednarodno zaščito, ostanejo v Azilnem domu v povprečju 14 do 15 dni, nakar ga samovoljno zapustijo in odidejo v druge države EU. Na dan 18. decembra 2019 je bilo v Azilnem domu nastanjenih 307 prosilcev," so še dodali. Na koncu pojasnila so zapisali, da bi s prikazanimi statističnimi podatki želeli poudariti, da tujcev ne obravnavajo diskriminatorno glede na njihovo nacionalnost oziroma etnično pripadnost, temveč v skladu s svojimi nalogami zgolj »naslavljajo izkazano povečano varnostno tveganje pri državljanih določenih držav«.
KOMENTARJI (362)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.