Lindav dopolnil poročilo: Pritiskov na delo Policije od nastopa te vlade ni bilo

Po tem, ko je Policija dopoldan objavila delno anonimizirano poročilo v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava o domnevnih političnih pritiskih, je le nekaj ur pozneje poslala še dodatno poročilo. Predsednik vlade Robert Golob je namreč Lindavu poslal zaprosilo o informacijah, ali je kdorkoli od ministrov, državnih sekretarjev ali drugih funkcionarjev, vključno z ministrico za notranje zadeve, želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi Policija, ali vplivati nanje. "S tem dopisom je Policija potrdila, da ni bilo političnih pritiskov na delo Policije," so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Lindav je namreč zapisal, da od nastopa funkcije v. d. generalnega direktorja, tj. 1. junija, ko je z delom nastopila tudi nova vlada, "ni bilo primera, da bi kdor koli od ministrov, državnih sekretarjev ali drugih funkcionarjev, vključno z ministrico za notranje zadeve, želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi Policija, ali vplivati nanje".

Prvotno poročilo je sicer nosilo nekoliko drugačno vsebino. "Glede na javne pozive v medijih in glede na poziv kabineta predsednika vlade, da z namenom celovite obveščenosti z vsebino pisma, ki je bilo poslano predsedniku vlade, seznanimo javnost, v nadaljevanju to poročilo anonimizirano tudi objavljamo," so dopoldan sporočili s Policije. 

Kot je zapisal v. d. generalnega direktorja Policije, so v njem pojasnjeni "določeni politični pritiski", s katerimi je seznanil tako ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar kot tudi predsednika vlade.

Kot pritisk razume tudi klice, ki jih v teh dneh dobiva iz kabineta predsednika vlade, so še dodali na Policiji. "Nazadnje je bilo to včeraj, ko je svetovalec iz kabineta predsednika vlade poklical v. d. generalnega direktorja Policije, kljub vedenju, da je slednji v bolniškem stažu, in ga prepričeval o nujnosti srečanja s predsednikom vlade," so zapisali. 

Iz poročila je razvidno, da se je Lindav z Golobom in Bobnarjevo prvič sestal 31. 5. 2022, torej na dan, preden ga je vlada imenovala kot v. d. generalnega direktorja Policije. Bobnarjeva ga je predstavila kot kandidata, predstavila je njegovo karierno pot in smeri razvoja Policije, o katerih sta se pogovarjala že prej. Golob ni imel nobenih pripomb in se je strinjal, da ga Bobnarjeva lahko predlaga kot kandidata za v. d. generalnega direktorja Policije. 

Golob bi pohitril premestitev Muženiča nazaj na NPU

Med razgovorom je beseda nanesla tudi na nekdanjega direktorja NPU Darka Muženiča, kjer sta tako Bobnarjeva kot Lindav Golobu pojasnila, da njegova premestitev v tem trenutku ne bo mogoča, saj je Evropsko javno tožilstvo na podlagi prijave nekdanjega direktorja Urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja zoper njega odprlo preiskavo. To bi namreč lahko predstavljalo težavo z vidika etike in integritete in bi v javnosti sprožalo veliko dilem. Predlagala sta mu, da se počaka do konca preiskave in se nato sprejme odločitev o Muženičevi premestitvi nazaj na mesto direktorja NPU, Golob pa je na to odvrnil, da je treba Evropsko javno tožilstvo pozvati, naj preiskavo čim prej zaključi. Pojasnila sta mu, da Policija nima pristojnosti za takšen poziv, nasprotno, to bi lahko bilo celo sporno. "Ob tem je Golob dejal, da to razume, vendar je kljub temu treba čim prej prestaviti Muženiča na mesto direktorja NPU," je zapisal Lindav.

Ob zaključku razgovora je Golob dejal še, da bo treba "čim prej nekaj narediti tudi s tistim tam dol, ki je direktor na mojem koncu". Lindav in Bobnarjeva sta mu na to odgovorila, da "bomo to še videli".

Na sestankih tudi nekdanji Drnovškov varnostnik

Od začetka do konca omenjenega sestanka je pred vrati sobe stal Lindavu do tedaj nepoznani moški, ki se mu je predstavil kot bivši policist, specialec, in mu povedal, da je zadolžen za varovanje predsednika. S klicem na telefon mu je posredoval tudi svojo telefonsko številko. Gre za nekdanjega člana varovanja predsednika vlade Janeza Drnovška Miloša Milovića.

Takrat je bilo tudi dogovorjeno, da se bo spremenila Uredba o varovanju določenih oseb in objektov. Lindav je v poročilu nato podrobno opisal, kako so potekali sestanki med predstavniki Centra za varovanje in zaščito (CVZ) in Generalnim sekretariatom vlade (GSV). 25. avgusta se je sestanka na Gregorčičevi udeležil tudi sam. Pogovor je tekel o načrtovanih organizacijskih spremembah v Generalnem sekretariatu vlade, s katerimi bi uvedli Službo za varovanje predsednika vlade, kot jo opredeljuje uredba. Lindav pravi, da je pri tem ves čas zagovarjal stališča stroke po enoviti urejenosti varovanja varovanih oseb, a na sestanku je bil – z njegovim privoljenjem sicer – prisoten tudi Milović, ki mu je ves čas ostro nasprotoval in se skliceval na svoje izkušnje iz časa, ko je varoval predsednika vlade Janeza Drnovška. "Poskušal sem pojasniti, da je v tistem obdobju prihajalo do velikih trenj med službama, kakor tudi, da bo oblika varovanja, kot jo opredeljuje nova uredba, z operativnega stališča zelo težko izvedljiva, saj z omejenim številom ljudi ne bo mogoče zagotavljati visokih standardov, ki so postavljeni za varovanje predsednika vlade," piše Lindav. Obljubljal je, da bo Policija kooperativna ves čas, da pa se je treba zavedati številnih odprtih pravnih vprašanj. Sogovornik, čigar identiteta je v poročilu prikrita, mu je ves čas zagotavljal, da težav ne bo, Policija pa se bo pač morala prilagoditi.

Nadaljnja usklajevanja sporazuma o sodelovanju med GSV in Policijo pri varovanju predsednika vlade sta vodila namestnik generalnega direktorja Policije Robert Ferenc in Mojca Ramšak Pešec iz GSV. Na sestanku 8. septembra so predstavniki Policije izrazili pomisleke o ustreznosti pravnih podlag, na katerih je bila izdana Uredba o varovanju predsednika vlade RS, in jim obljubili, da jim bodo zagotovili pomoč. Anonimni varnostnik je tedaj izrazil določena "nerealna pričakovanja" pri zagotavljanju pomoči, kot je takojšnja zagotovitev policijskega helikopterskega prevoza v določenih primerih, še piše Lindav.

15. septembra je prav ta oseba Lindava seznanila, da je bil za vodjo službe za varovanje predsednika vlade izbran Robert Kešpert iz SE GPU. "Ob tem je treba poudariti, da kot v. d. generalnega direktorja Policije pred tem telefonskim klicem nisem bil seznanjen z nobenim nabornim postopkom."

Kešpert se je še istega dne najavil na sestanek pri Lindavu in sestala sta se štiri dni pozneje. Povedal mu je, da se mu je ponudila priložnost, ki se ji ni mogel upreti, in je službo sprejel. "Izrazil sem mu pomisleke glede operativne sposobnosti relativno majhne enote za tako zahtevno varovanje in mu hkrati zagotovil vso pomoč Policije. Kešpert teh pomislekov ni sprejemal in se je tudi sam zavezal k dobremu sodelovanju," piše Lindav. Ob koncu razgovora ga je Kešpert vprašal tudi, ali je odločitev, da se SE GPU znova umesti v Upravo za policijske specialnosti, dokončna. "Ko sem mu to potrdil in argumentiral, je dejal, da bi bilo zame kot generalnega direktorja boljše, če bi bila SE vezana name."

Za tem sta se po službenem telefonu slišala še trikrat, Kešpert se je na Lindava obračal v povezavi z reševanjem določenih težav, na katere je Služba za varovanje predsednika vlade (SVPV) naletela pri svojem delu, Lindav pa pravi, da je na vse reagiral. Ko se mu je Kešpert pritožil, da policisti CVZ niso kooperativni in na policiste SVPV izvajajo pritiske, je Lindav sklical sestanek na CVZ in policistom povedal, da od njih pričakuje korektno sodelovanje. V zadnjem pogovoru je Kešpert spet navajal določene težave in Lindavu dejal, da bo "v primeru, da se bo to nadaljevalo, moral obvestiti predsednika vlade". Lindav mu je odvrnil, naj to naredi čim prej, sicer bo to storil sam. Povedal mu je tudi, naj se z nadaljnjimi težavami obrača na vodjo CVZ, če jih ne bosta mogla rešiti, pa naj obvestita generalno sekretarko vlade, ki bo obvestila njega. 

Premestitve brez vednosti nadrejenih

V ozadju je v vmesnem času potekal kadrovski izbor za popolnitev SVPV, pri katerem Policija ni imela aktivne vloge. Je pa Uroš Lepoša, vodja Službe generalnega direktorja Policije, prejel klic zaposlene, ki mu je z letnega dopusta sporočila, da v ponedeljek začne s službo v SVPV,  o čemer on ni bil obveščen. Prav tako ga je z enako informacijo poklical direktor PU Ljubljana.

"Policija pri drugih kadrovskih premikih na GSV praviloma ni bila obveščena, s strani GS MNZ so prišle samo pripravljene tripartitne pogodbe. Glede na dogovor, da pri premestitvah v SVPV ne bomo povzročali dodatnih zapletov, so bili vsi izbrani tja premeščeni brez problema," je zatrdil Lindav. 

'Vpliv politike se kaže predvsem pri zahtevah po kadrovanju določenih oseb'

Kot je strnil na zaključku oddanega poročila, se okrnjenost in neodvisnost Policije in vpliv politike na njeno delo kažejo predvsem pri zahtevah po kadrovanju določenih oseb na položaje, njihovi razrešitvi z določenih položajev in kadrovanju mimo ustaljenih pravil, brez vednosti predstojnika – vse, kar je opisano v zgornjih primerih.

Še posebej neodgovorno ravnanje, z veliko mero nezaupanja v strokovnost Policije in njeno avtonomnost, se kaže tudi v tem, da je na več sestankih med dvema državnima organoma sodeloval človek, ki v nobenem od teh organov ni zaposlen. "Ob tem posebej izpostavljam, da je bilo neprimerno tudi to, da sem bil kot v. d. generalnega direktorja Policije o izbiri vodje SVPV obveščen prav s strani tega človeka, ki ni imel nikakršne vloge v GSV. Ne kot človek, še manj pa kot v. d. generalnega direktorja Policije, ne morem sprejeti, da bo vodja SVPV kot sredstvo pritiska name uporabljal grožnje z obveščanjem predsednika vlade."

Golob se je želel sestati z Lindavom na štiri oči

Ob koncu Lindav še razkrije, da ga je 6. decembra, ravno v času, ko je pripravljal pojasnilo o pritiskih, dvakrat klicala vodja Golobovega kabineta in mu povedala, da se Golob želi sestati z njim. 

Povedal ji je, da se bo z njim sestal samo pod pogojem, da bo prisotna tudi notranja ministrica Bobnarjeva, ki mu je neposredno nadrejena in ji mora odgovarjati za svoje delo. "Pojasnjevala mi je, da mi želi predsednik vlade zgolj postaviti par vprašanj, sam pa sem ji poskušal pojasniti, da takšno vabilo na razgovor ni običajno, niti primerno z vidika integritete obeh funkcij – tako predsednika vlade kot generalnega direktorja Policije."