Policija ob nasilnem protestu v Ljubljani ravnala ustrezno in učinkovito

Na omenjenem protestu, ki se ga je po oceni Policije udeležilo okoli 500 ljudi, je prišlo do številnih spopadov s policisti, tudi do napadov na novinarje, poškodovana so bila policijska in reševalna vozila, pa tudi mestna infrastruktura. Nasilni udeleženci protesta niso znani, jih pa Policija intenzivno išče, je pred časom povedal direktor Policijske uprave (PU) Ljubljana Stanislav Vrečar.

Proti sklepu, da je Policija svoje delo opravila ustrezno in učinkovito, so na odboru ostro nastopili poslanci dela opozicije. Jani Möderndorfer (LMŠ) je ocenil, da lahko delo Policije na protestu presojajo le strokovnjaki, ne pa tudi poslanci, še posebej če o tem nimajo nobenih poročil. Kot je dejal, na odboru niso bili seznanjeni z nobenim uradnim poročilom o ravnanju Policije, pač pa le z njenimi ustnimi pojasnili.

Predrag Baković (SD) je dejal, da so bila po dosedanjih pojasnilih Policije na protestu uporabljena prisilna sredstva, kar pomeni, da mora biti oblikovana tričlanska komisija, ki preveri upravičenost in uspešnost njihove uporabe. Takšna komisija lahko po njegovih besedah edina presoja ustreznost ravnanja policije, "mi pa niti ne vemo, ali se je komisija sploh sestala in ali je končala svoje delo", je dejal.

Direktor Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi (GPU) Danijel Lorbek je povedal, da komisija ni bila ustanovljena, ker zanjo niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. "Zakon določa, da se takšna komisija ustanovi, ko je bilo prisilno sredstvo uporabljeno proti najmanj petim osebam in je pri tem nastala najmanj ena lahka poškodba. Te pa ni bilo, saj ni bil pri uporabi prisilnih sredstev noben od protestnikov poškodovan," je dejal.

Opozicijski poslanci so ob tem izrazili prepričanje, da bi takšna komisija morala biti ustanovljena, že zgolj zato, da ovrže vse sume o ravnanju Policije.

Anja Bah Žibert (SDS) je medtem ocenila, da je Policija ob izgredih ravnala "maksimalno korektno". "Za dobro državljanov je dala še več od sebe. Ogrožala je sebe, samo za to, da bi zaščitila vse druge," je dejala.

Odbor je razpravo o nasilnih protestih začel 12. novembra, nadaljeval pa jo je 13. in 23. novembra za zaprtimi vrati. Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Janez Stušek je namreč na seji 12. novembra povedal, da je Sova spremljala dogajanje, povezano s protestom, ker so bile "izkazane določene mednarodne aktivnosti". Ker o podrobnostih, ki so zaupne narave, ni mogel govoriti, so se člani odbora odločili, da se bodo z njimi seznanili na zaprtem delu seje.

Poslanci večjega dela opozicije obstruirali zaprto sejo odbora za notranje zadeve

Odbor za notranje zadeve pa se je na to temo danes popoldne sestal še enkrat. Na zahtevo LMŠ, SD in SAB je na novi seji razpravljal o odgovornosti za nasilni protest 5. novembra.

Seja je potekala za zaprtimi vrati, kar pa je zmotilo predlagatelje, zato so jo skupaj z Levico obstruirali. Predsednik odbora Branko Grims (SDS) je pojasnil, da je ravnal v skladu s poslovnikom.

Kot je v izjavi za javnost povedal Möderndorfer, se je Grims za zaprtje seje odločil, ker je na podlagi predloženega gradiva ocenil, da so v njem tajni podatki. A takšnih podatkov po njegovih besedah v gradivu ni.

Po besedah Matjaža Nemca (SD) so sklic seje zahtevali v želji, da se javnost seznani s podrobnostmi o dogajanju na nasilnem protestu 5. novembra v Ljubljani, vse to pa z namenom, da v prihodnje, ko bi morda znova izbruhnili takšni izgredi, ne bi ponavljali istih napak.

Opozoril je, da so na izgredih prvič v zgodovini države uporabili sredstva, kot so vodni top in gumijasti naboji, zato so s sejo želeli dobiti določene odgovore. "Naša odgovornost je, da se zoperstavimo vsakršnim poskusom podrejanja policije in implementacije represije, zato je pomembno, da je javnost seznanjena z vsemi podrobnostmi dogajanja," je dejal.

"Po tem, ko je klavrno propadel poskus, da se nasilni protest 5. novembra izenači s petkovimi miroljubnimi protesti, smo zdaj priča nekim skrivalnicam in poskusom izgona demokracije tudi iz DZ. Kajti če poskušaš onemogočiti javno razpravo in jo zaklepati v klet pod pretvezo, da gre za tajne in občutljive podatke, ni to nič drugega kot omejevanje demokratične razprave v DZ," je dejala Nataša Sukič (Levica).

Maša Kociper pa je dejala, da jih v SAB motijo predvsem dvojna merila. Kot je spomnila, je bila prva seja odbora, ki jo je na temo omenjenega protesta sklical predsednik odbora Grims in s katero je odbor zaključil danes, le delno zaprta za javnost, da so se lahko člani odbora seznanili tudi z nekaterimi tajnimi podatki Policije in Sove. Pri tej seji, sklicani na zahtevo opozicije, pa je Grims po njenih besedah merila nenadoma spremenil in za javnost zaprl celotno sejo.

Na očitke se je že odzval predsednik odbora Grims in izjavi zapisal, da je pri zaprtju seje za javnost ravnal v skladu s poslovnikom DZ ter zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb.

"Osrednja tema seje je bil nadzor komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je v celoti potekal v stopnji tajnosti 'tajno', na kar je opozoril tudi direktor Sove. V skladu s tem podatkom je dolžnost predsednika odbora, da sejo zapre in na zaprti seji sprejme sklep o celotnem zaprtju seje za javnost," je navedel.

"Ker je namreč sam nadzor potekal v stopnji 'tajno', to pomeni, da ni mogoče govoriti niti o tem, kdo, kdaj in kje je opravil nadzor in zakaj je bil nadzor opravljen. Vsi podatki, ki so povezani z nadzorom, imajo stopnjo tajnosti 'tajno'," je še dodal Grims. Odbor je zato po njegovih besedah razpravo opravil pod ustreznimi pogoji.

Predlagatelji seje so sicer danes napovedali, da bodo vztrajali, dokler resnica ne pride na dan. "Zato že danes napovedujemo, da bomo, če bo treba, ukrepali s sklicem vedno novih in novih sej," je dejal Nemec.