Policija neupravičeno obračunavala nadure in odrejala pripravljenost

Spletni Dnevnik poroča, da je bilo vodstvo Policije "preradodarno z nadurami in odrejanjem pripravljenosti". Kot je ugotovil izredni nadzor, so namreč vsaj štirim višjim policijskim uslužbencem – trem policistom iz službe GPU in policistu iz sektorja za splošno kriminaliteto pri upravi kriminalistične policije – nepravilno oz. neupravičeno obračunavali nadure in odrejali pripravljenost. Glede ugotovljenih nepravilnosti smo povprašali tudi Policijo, odgovore še čakamo.

Operativni štab za področje epidemije covida-19, za sodelovanje s katerim so policisti beležili nadure in pripravljenost, je spremljal varnostne razmere v kontekstu epidemioloških razmer, organiziranje in usklajevanje kadrovske in tehnične pomoči ter podobno. Delovati je začel 12. marca 2020, s svojim delom pa je zaključil 3. julija 2021. Da bi delo v njem potekalo nemoteno, so morali poskrbeti tudi za nadurno delo in pripravljenost policistov, vendar pa nadzor ugotavlja, da je pri tem prihajalo do nepravilnosti.

Nadzorniki so namreč ugotovili, da je prišlo do kršitev določbe zakona o delovnih razmerjih in uredbe o delovnem času. Vodstvo Policije je tako neupravičeno priznavalo dodatne ure dela, neustrezno določalo delovni čas in obračunavalo opravljanje delovnih ur. Pripravljenost pa, da so odredili v nasprotju z njenim namenom.

Kot poroča medij, naj bi se najizrazitejša nepravilnost nanašala na D. P. iz vodstva službe generalnega direktorja Policije, pri katerem se je pripravljenost nanašala na čas med delavniki od 16.00 do polnoči. Pripravljenost je imel odrejeno vse od 20. marca 2020 do 15. junija lani. V tem obdobju je bil policist dosegljiv po elektronski pošti in telefonu, a ker gre le za dosegljivost, to še ne predstavlja podlage za odreditev pripravljenosti na delo.

Nadzorniki so ob tem pojasnili, da je bistvena razlika med dosegljivostjo in pripravljenostjo za delo v tem, da se pri dosegljivosti praviloma lahko nastale situacije rešijo po telefonu, v primeru pripravljenosti za delo pa je praviloma treba delo opraviti na delovnem mestu ali drugem določenem kraju. Prav tako so bili v času njegove pripravljenosti na voljo tudi drugi uslužbenci v štabu.

Izredni nadzor je nepravilnosti odkril še pri treh policistih, dva med njimi sta iz službe generalnega direktorja Policije. Nadurno delo bi bilo po oceni nadzornikov pri njiju smiselno le, če bi prišlo do izjemnih, nujnih in nepredvidljivih primerov, a ne v primerih, ko je mogoče isto delo z ustrezno organizacijo in razporeditvijo opraviti v polnem delovnem času. Vodja operativnega štaba je obema nekajkrat odredil pripravljenost tudi v času, ko je bil štab že v mirovanju. Delo štaba je takrat že prevzel operativno-komunikacijski center uprave za policijske specialnosti.

Prav tako jima je bila pripravljenost večkrat odrejena tudi ob delavnikih, ko sta policista opravljala osemurni delavnik na rednem delovnem mestu in bi bila pripravljenost dovoljena le za čas izven rednega dela.

Nadzorna skupina je po ugotovljenih nepravilnostih vodstvu Policije naložila zagotovitev doslednega upoštevanja zakonodaje, usmeritev in obveznih navodil. Predlagala mu je tudi, naj posamezne primere preuči in po potrebi sproži ustrezne delovnopravne in druge postopke. Zaradi ugotovitev Policija zdaj vodi notranji varnostni postopek in zagotavlja, da bodo v primeru ugotovitve kršitev delovnopravne zakonodaje izvedli ustrezne zakonske ukrepe.

Nadzor je opravil direktorat za policijo na ministrstvu za notranje zadeve, razlog za njegovo izvedbo pa je bila anonimka.