Slovenija se sooča s povečanim prihodom migrantov. Ti skrbijo predvsem prebivalce obmejnih območij s Hrvaško, ki njihov pretok najbolj občutijo. Že več tednov se tako vrstijo pozivi Policiji, da se njihove domače vasi ne zdijo več varne, Policija pa je, predvsem na območju Posavja, zato že povečala svojo prisotnost. Skupaj s hrvaškimi policisti so uvedli tudi mešano patruljiranje, pri odkrivanju nedovoljenih prestopov meje si pomagajo s tehnologijo. "Najpomembnejše pa je zagotavljanje varnosti ljudi," so poudarili.
Ukrepe so podrobneje predstavili na novinarski konferenci. Direktor PU Novo mesto Igor Juršič je uvodoma dejal, da so Rigonce trenutno najbolj kritična točka glede nelegalnih prehodov meje. Zato si tam pomagajo s konjenico, psi, helikopterji in različnimi oblikami policijskih patrulj, tudi že omenjenimi kombiniranimi.
Pri nadzoru jim pomoč nudijo kolegi iz Ljubljane in Maribora, tudi enote letalske Policije. "Konjenica pride spet jutri, tudi helikopter pride spet jutri. Ta vikend je bilo za tretjino manj prehodov, ampak lahko bi na to vplivalo tudi kaj drugega, ne nadzor," je nadzor opisal vodja Oddelka za državno mejo in tujce na PU Novo mesto Bojan Tomc. "Skrbimo, da migranti ne zahajajo čez naselje Rigonce, tam imamo še enega policista, migrante poskušajo dobiti čim bolj ob meji," je dodal.
Velik porast pri prehodih in številu tihotapcev
Povedal je tudi, da so letos na območju njihove policije uprave obravnavali že 32.500 nelegalnih prehodov meje, lani v tem času pa okoli 5000. Dnevno mejo prestopi od 120-200 oseb. Avgusta se je število gibalo med 200 in 400.
Letos so ob meji prijeli že 177 tihotapcev, lani v prvih osmih mesecih pa nekaj čez 50. Nekajkrat so bili pritihotapljeni tujci tudi v življenjski nevarnosti, takih primerov je bilo 16. "Po navadi, ko jih je preveč naenkrat v kombiju," je opisal Tomc.
Kaj je povzročilo tako velik pritok migrantov v Posavje? Tomc pravi, da vzroka za to ni mogoče pripisati hrvaškemu vstopu v schengen, saj se je število prestopov (nekoliko) povišalo že lansko leto. Na drugi strani se je nekoliko znižalo število nelegalnih prehodov meje v Beli Krajni. "Po naših domnevah gre pa za to, da tujce na Hrvaškem, ko zaprosijo za azil, pripeljejo v Zagreb, ki pa je blizu."
Željo po azilu izražajo tudi v Sloveniji. To navadno storijo že takoj ob srečanju s policistom. Ta mora nato ugotoviti njegovo identiteto in druge okoliščine. Ko policija zaključi s predhodnim postopkom zbiranja informacij dobijo navodila, ali migrante peljejo v Logatec ali Ljubljano. Stanja pozimi si ne upa napovedati, saj se je število tako močno povišalo. V prejšnjih letih se je sicer število nelegalnih prehodov meje konec leta nekoliko znižala.
Kaj pa ograja? Kot je pojasnil Tomc, je bila postavljena ne z namenom preprečavnja prehodov ampak z namenom usmerjanja migrantov do policijskih kontrol. Povedal je, da jim je (bila) zato v pomoč. Tudi letos na primer na območjih Rigonc, kjer ograja stoji, ni bilo veliko prehodov, približno 10.
'Ograja se bo ostranila'
Politika je drugačnega mnenja, čeprav je sprva kazalo drugače. Notranji minister Boštjan Poklukar je na primer prebivalcem Rigonc najprej obljubil, da bo ograja na tem delu meje ostala, nato pa se spomnil koalicijske zaveze ter dejal, da jo bodo tudi na območju omenjenega mejnega prehoda odstranili. Medtem je premier Robert Golob zatrdil, da v delovanje ograje ne verjame. Tudi predsednica države pravi, da ograje niso ustrezna rešitev, koalicijski partnerici SD in Levica pa dodajata, da so neučinkovite.
Kje bodo migranti preživeli zimo?
Kaotično je tudi stanje v azilnih domovih. Skrb narašča v Logatcu, kjer je zadnje tedne v izpostavi azilnega doma naenkrat nastanjenih tudi več kot 350 ljudi, čeprav je bila ob odprtju z občino dogovorjena trikrat nižja številka in zgolj za ranljive skupine. Občani se zato obračajo na župana Berta Menarda.
Za STA so v azilnem domu v Logatcu pojasnili, da je povečano tako število nastanjenih migrantov kot število pribežnikov, ki občino zgolj prehajajo. Čeprav po podatkih Policije niso zaznali povečanja števila prekrškov in kaznivih dejanj s strani nastanjenih v logaškem azilnem domu, se ti vseeno prosto gibajo po občini, kar vznemirja občane, pravijo na občini in dodajajo, da se migranti zadržujejo v večjih skupinah.
Ker to ni v skladu z dogovorom, je župan že napovedal sklic izredne seje občinskega sveta, na kateri bodo obravnavali omenjeno problematiko in nespoštovanje dogovora.
Vladni urad za integracijo in oskrbo migrantov občino tedensko obvešča o številu migrantov, občina pa podatke objavlja na spletni strani. Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bilo 14. septembra pri njih 351 ljudi, številke pa so podobne zadnji mesec dni.
Število migrantov, ki še niso podali namere za mednarodno zaščito, se je začelo v Logatcu povečevati sredi avgusta, a v uradu zagotavljajo, da začasno zaradi povsem napolnjenih zmogljivosti na Viču.
V ljubljanskem azilnem domu Vič, kjer imajo prostora za 350 oseb, jih trenutno biva okoli 1200. Začasna rešitev je bila postavitev bivalnih zabojnikov in šotora, a tudi to je premalo. Migranti namreč večkrat spijo kar pod milim nebom. Nevladne organizacije pa ob tem opozarjajo, da so z mankom osebnega prostora kršene njihove pravice do dostojnega življenja.