Že sedem petkov zapored po več slovenskih mestih potekajo protivladni protesti, na katerih udeleženci svoja mnenja pogosto sporočajo tudi z uporabo transparentov. Premier Janez Janša je enega od napisov, ki se pojavlja (Smrt janšizmu, svoboda vsem), v zapisu na Twitterju označil za organizirano grožnjo s smrtjo, ki jo po njegovih besedah sodeč podpirajo tudi SD, LMŠ, Levica in državno tožilstvo, pa tudi RTV Slovenija in 24ur.
O tem vprašanju smo povprašali tudi policijo, ki nam je odgovorila, da so ljubljanski policisti med spremljanjem zbiranja ljudi na javnem kraju neposredno zaznali transparente z vsebino, ki je lahko sporna z vidika izražanja grožnje, javnega spodbujanja sovraštva, razžalitve ipd. "V primerih, ko je bilo iz zapisane vsebine transparenta mogoče ugotoviti razloge za sum, da obstajajo elementi kaznivega dejanja, se te v skladu z določili 113. in 114. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije audio in video dokumentira, v posameznih primerih pa se je sporne transparente tudi zaseglo," je zapisala in dodala, da je policija identiteto ugotavljala neposredno na kraju in prek videoposnetkov (40. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije).
Na družbenih omrežjih je bilo zaznati, da so nekateri posamezniki oziroma osumljenci že prejeli vabila na zaslišanje. Policija je v tem primeru namreč sama ugotovila razloge za sum, da gre za kaznivo dejanje, preganjajo pa ga na predlog oškodovanca, v tem primeru Janeza Janše. Trenutno ljubljanski policisti vodijo postopek zoper osem različnih oseb, ki so osumljene storitve kaznivega dejanja grožnje, do 17. junija pa so dvema osebama izdali vabilo na zaslišanje. Za navedeno kaznivo dejanje je po Kazenskem zakoniku zagrožena denarna kazen ali zapor do šestih mesecev.
Kot pojasnjujejo na policiji, predkazenski postopek vodi in usmerja pristojno okrožno državno tožilstvo (ODT), zato se policija v takih primerih posvetuje z državnimi tožilci in glede podaje kazenske ovadbe ali poročila ravna izključno po navodilih ODT.
"Policija se ne opredeljuje do interpretacije, temveč do okoliščin, ki kažejo na sum storitve kaznivega dejanja. Poleg okoliščin je pomemben namen storilca, način storitve, položaj in vpliv storilca, pogosto pa tudi kontekst (npr. več tovrstnih podobnih dejanj) ter domet izjav. Konkretne okoliščine glede odločitve za pregon kaznivega dejanja ocenjuje pristojni okrožni državni tožilec, ki je vključen v predkazenski postopek," so navedli na policiji. Po njihovih navedbah je to treba upoštevati, ker so si primeri kljub navidezni podobnosti med seboj različni. Organi odkrivanja in pregona morajo upoštevati smernice, sodno prakso in pogoje za pregon posameznih vrst kaznivih dejanj, poudarjajo.
Storilce kaznivega dejanja grožnje se preganja na predlog, medtem ko se storilce kaznivih dejanj v povezavi z žalitvami (razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev in opravljanje) preganja na zasebno tožbo, razen v določenih primerih, ko gre za nosilce najvišjih javnih funkcij. Kot je položaj predsednika vlade.
KOMENTARJI (696)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.