Na notranjem ministrstvu so nam tako potrdili, da je ministra Hojsa v okviru vladnega obiska v goriški regiji, ki je potekal v začetku septembra, na Policijski postaji Tolmin spremljal tamkajšnji svetnik SDS Danijel Oblak. Na obisk na novogoriško policijsko upravo pa je z njim odšla kar poslanka SDS Elena Zavadlav Ušaj. Še več lokalnih strankarskih veljakov Slovenske demokratske stranke je bilo ob boku ministra Hojsa na vladnem obisku v savinjski regiji teden dni kasneje. "Na sestanku na Policijski upravi Celje sta bila navzoča predsednik SDS MO (mestnega odbora, op. a.) Celje Leon Podlinšek in podpredsednik SDS MO Celje Gvido Krušič,” so nam potrdili na MNZ. Poleg predsednika in podpredsednika celjskega mestnega odbora pa je ministra na obisku Policijske postaje Laško spremljala še predsednica laškega občinskega odbora SDS Štefanija Pavčnik. Ta se je z dvema fotografijama, na katerih sta z ministrom Hojsom z ramo ob rami, “pohvalila” tudi na družbenem omrežju Facebook in zraven zapisala: “Sprejem ministra za notranje zadeve, g. Aleša Hojsa, v Laškem. Ogledal si je policijsko postajo, ki je dokaj dotrajana, in jim povedal, da bodo dobili nove prostore.”
Lokalna veljaka SDS slišala vse o policijskih kadrih, kriminaliteti in operativno-komunikacijskih dejavnostih
Policijske uprave smo prosili za informacijo, kaj je bil namen sestankov, torej kaj je bila tisti dan tema pogovorov med prisotnimi za mizo na policijskih upravah in policijskih postajah. Odgovore smo prejeli od Policijske uprave Celje. Na sestanku v prostorih PU Celje, ki je, po programu sodeč, potekal eno uro in na katerem sta za mizo poleg notranjega ministra Hojsa in policijskega direktorja Nika Kolarja sedela tudi šefa celjskega mestnega odbora SDS Leon Podlinšek in Gvido Krušič, so govorili o številnih aktualnih policijskih tematikah, tudi o kriminaliteti in nedovoljenih prehodih meje. “Na Policijski upravi Celje smo ministru in ekipi v okviru vladnega obiska predstavili kadrovsko zasedenost in vsa področja svojega dela, od stanja prometne varnosti, kriminalitete, javnega reda in miru do nedovoljenih prehodov meja, operativno-komunikacijskih dejavnosti in ostalega. Prav tako smo izpostavili problematiko vozil in ostalih materialno-tehničnih sredstev,” so teme sestanka pojasnili na PU Celje. Sta lahko torej Podlinšek in Krušič tam slišala tudi informacije, ki so sicer zaradi specifičnosti dela Policije tako ali drugače zaščitene oziroma tajne?
Je to morda običajna praksa?
Ker gre za vladne in ne za strankarske obiske, nas je seveda zanimalo, ali je kaj takega morda običajna praksa. Da vedno povabijo tudi predstavnike lokalnih oblasti, pojasnjujejo na notranjem ministrstvu: “Na sestanke v sklopu regijskih vladnih obiskov so vedno povabljeni predstavniki LO (SDS), svetniki in župani.” Ampak ali bi to že lahko pomenilo nedopustno mešanje lokalne in državne politike? Kje bi morala biti meja?
Hojsov predhodnik: “Strankarske obveznosti sem opravljal po končanih službenih obveznostih ali v svojem prostem času.”
“Delovni obiski ministra za notranje zadeve v Policiji in na Inšpektoratu so namenjeni izključno spoznavanju notranje organizacije enot, zaposlenih in njihovega dela, problematike ter vsebinskih in organizacijskih rešitev,” je jasen nekdanji minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Ta pojasnjuje, da ga na njegovih delovnih obiskih nikoli niso spremljali poslanci ali občinski svetniki LMŠ. “Strankarske obveznosti sem opravljal po končanih službenih obveznostih ali v svojem prostem času,” je še zapisal Poklukar.
Za mnenje smo prosili tudi Komisijo za preprečevanje korupcije. Njihove odgovore smo objavili na koncu članka. Na aktualnem notranjem ministrstvu pod Hojsovim vodstvom pa so nam na konkretno vprašanje, kako ministrstvo zagotavlja neodvisnost Policije od stranke SDS, odgovorili, da je “sodelovanje predstavnikov različnih političnih strank na sestankih v okviru vladnih obiskov običajna praksa tovrstnih obiskov” in da se sestankov niso udeležili samo ljudje, ki so povezani s koalicijo, ampak so bili prisotni tudi člani drugih strank. “Na sestanku na PP Šentjur je bil tako prisoten mag. Marko Diaci iz Gibanja za Občino Šentjur, na sestanku na PP Žalec je bil Roman Virant, član SD,” so zapisali.
Jelko Godec poleg zdravstva zanima tudi Policija?
Ne le lokalni strankarski veljaki, vlado oziroma ministre na takšnih obiskih spremljajo tudi člani kabineta predsednika vlade. To ni nič takega, saj so ti del izvršilne veje oblasti in so najožji sodelavci premierja Janeza Janše. Malo bolj nenavadno pa je, da se nekdo, ki je v vladi zadolžen za področje zdravstva, zanima za področje Policije oziroma za notranje zadeve. Tako si je Jelka Godec, nekdanja poslanka SDS, zdaj državna sekretarka za področje zdravstva, skupaj s Hojsom ogledala policijsko postajo v Šentjurju. Zanimivo, ogled oziroma sestanek s tamkajšnjim komandirjem je potekal prav v času, ko je zdravstveni minister Janez Poklukar obiskal Zdravstveni dom Nazarje. Tam je bil torej brez državne sekretarke, pristojne za to področje.
Spomnimo sicer, da je bila tudi Jelka Godec vključena v domnevno sporne nabave zaščitne opreme spomladi lani. Takrat še kot poslanka je z nekaterimi ponudniki komunicirala kar s strankinega elektronskega naslova. Kot je kasneje ugotovilo Računsko sodišče, pa ni bilo jasno, kdo jo je aktiviral in zakaj. Prav tako ni jasno, katere veščine in znanja je imela, da je bila tako pomembna, da je ni mogel nadomestiti kakšen drug uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve. Jelka Godec je s tem – tako Računsko sodišče – delovala v nasprotju z Zakonom o poslancih, ki določa nezdružljivost funkcij. Tudi o tem smo marca letos obširno poročali v oddaji 24ur Fokus.
KPK: Vse poskuse vplivanja je potrebno prijaviti
Komisijo za preprečevanje korupcije smo prosili za stališče - kje je potrebno postaviti mejo med vladno (izvršilno politiko) in strankarsko politiko; ali je lahko sodelovanje predstavnikov različnih političnih strank na sestankih v okvirih vladnih obiskov običajna praksa; ali bi lahko šlo celo za sume korupcije pri teh obiskih?
Pojasnili so, da KPK ni seznanjena niti z vsebino niti z namenom zgoraj opisanih sestankov in da je prav namen tisti, ki opredeljuje primernost takšnih sestankov. “Izpostavljamo pa, da je izjemno pomembno, da so vzpostavljene jasne ločnice med stroko in politiko na vseh področjih, tudi pri delovanju policije.” Na protikorupcijski komisiji so opozorili tudi, da se pričakuje, da se pri tovrstnih sestankih zasleduje najvišja stopnja transparentnosti, saj se v nasprotnem primeru odpira prostor za dvom. Ob tem so pozvali, da se v vseh primerih poskusov morebitnih nezakonitih ali neetičnih vplivanj na delo ali poseganje v pristojnosti organov ali uradnih oseb (med katere spadajo tudi javni uslužbenci) pričakuje, “da takšne vplive prijavijo svojemu nadrejenemu oziroma, če tega ni, če se ne odzove ali če je prav nadrejeni tisti, ki takšne vplive izvaja, Komisiji za preprečevanje korupcije.”
KOMENTARJI (728)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.