V luči študentskih demonstracij pretekli teden in vse več odmevnih preiskav primerov gospodarske kriminalitete smo Generalno policijsko upravo in direktorja policije Janka Gorška zaprosili za nekaj odgovorov. Ker gre za spletno komunikacijo, smo jih povprašali, ali je prav direktor avtor odgovorov, a so nam pojasnili, da so jih pripravili njegovi pomočniki, da pa za njimi stoji tudi sam direktor.
Ob vprašanju, kako bodo na nadaljnje delo policije vplivali dogodki pred državnim zborom preteklo sredo, ko so se študentske demonstracije sprevrgle v nasilje, na policiji odgovarjajo, da policija analizira posamezne varnostne komponente in celoto ukrepov ob različnih dogodkih, tudi javnih zbiranjih. Na podlagi ocene ustreznosti ukrepov in aktivnosti policije in organizatorjev načrtujejo ukrepe na podobnih prireditvah in javnih shodih v prihodnosti. Tako bodo tudi dogodki iz preteklega tedna podlaga za nadaljnje odločitve. Glede izmenjave izkušenj z drugimi državami pa pravijo, da policija pri svojem delu upošteva tudi izkušnje policistov iz drugih držav. Izmenjava izkušenj poteka na različne načine, tudi prek skupnih usposabljanj enot za vzdrževanje in vzpostavljanje javnega reda in miru.
Slovenski državljani vse bolj ozaveščeni glede kriminala
Policija ugotavlja, da se ozaveščenost ljudi na področju kriminalitete in nasilja v Sloveniji iz leta v leto stopnjuje. K temu so, kot pojasnjujejo, v veliki meri prispevali preventivni programi in akcije za ozaveščanje na posameznih področjih kriminalitete, kjer je bilo v preteklosti sivo polje neprijavljenih dejanj najizrazitejše (področje družinskega in drugih vrst nasilja, korupcija, gospodarska kriminaliteta ...). K ozaveščanju poleg policijskih preventivnih programov največ pripomorejo javni mediji in izobraževalne institucije, kjer se lahko z usmerjeno dejavnostjo bistveno poveča seznanjanje z oblikami ogrožanja posameznih vrednot in podaja napotila ljudem, kam se lahko obrnejo po pomoč.
Na kvalitativen premik na tem področju kaže tudi dejstvo, da se iz leta v leto povečuje število prijav nasilja (predvsem v zaprtih krogih, kot je družina), prav tako pa občutljivost družbe na oblike gospodarske in korupcijske kriminalitete, kjer sicer ljudje niso neposredno oškodovani, pa se odločajo za prijavo teh dejanj. S širitvijo možnosti prijav (anonimni telefoni, e-prijave ...) so se bistveno povečale možnosti za aktivno delovanje posameznika pri pregonu tovrstnih deviantnih dejanj. Seveda pa je za ustrezen odziv na povečano število prijav konstantno izražena potreba po dodatnih kadrovskih resursih pri organih pregona.
Organi pregona bolj ozaveščeni glede gospodarske kriminalitete
Na vprašanje, kaj botruje vse večjim razkritjem gospodarskega kriminala, so odgovorili, da je rast uspešnosti pri pregonu gospodarske kriminalitete zagotovo v povečani pozornosti organov pregona tej problematiki, saj v zadnjem obodbju področje gospodarske kriminalitete predstavlja enega glavnih strateških ciljev na področju zatiranja kriminalitete. "V zadnjih letih je policija veliko pozornosti namenila usposabljanju in izobraževanju policistov in kriminalistov na tem področju, s čimer se je dvignila tudi kakovost preiskovanja teh dejanj.
Okrepilo se je tudi sodelovanje z drugimi organi, ustanovami in službami, ki se s svojo dejavnostjo navezujejo na to področje, s čimer se krepi kompleksna obravnava te problematike. Policija se tudi organizacijsko in kadrovsko prilagaja novim zahtevam na področju gospodarske kriminalitete (kadrovske krepitve tega področja, ustanovitev NPU ... ), s čimer poskuša zagotavljati resurse za obravnavo vedno večjega in zahtevnejšega obsega gospodarske kriminalitete," so še zapisali v odgovoru.
Lovijo male ribe ali velike?
Vprašali pa smo tudi, kako odgovarjajo na kritike številnih ljudi, da se policija ukvarja predvsem s storilci lažjih kaznivih dejanj, manj pa s storilci težjih kaznivih dejanj. Zapisali so, da policija veliko pozornosti namenja tistim kaznivim dejanjem, ki so še posebej družbeno nevarna in povzročajo velike premoženjske škode in izstopajo po stopnji ogroženosti ljudi in države. Pri svojem delu je policija zavezana k enakovredni in nepristranski obravnavi vseh kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.
"Pri načrtovanju aktivnosti na področju kriminalitete policija svoje aktivnosti še posebej usmerja v družbeno nevarnejša področja kriminalitete, kjer je povečana ogroženost tako posameznika, kakor tudi širše družbene skupnosti. Zahtevnost in obširnost večjega števila preiskav z zadnjih letih jasno dokazuje, da slovenska policija ne selekcionira preiskav na 'male in velike ribe', ampak brez selekcioniranja preiskuje vse oblike kriminalitete, ne glede na položaj osumljencev in druge okoliščine preiskovane zadeve". Posledica tega je tudi bistveno povečanje števila odkritih kaznivih dejanj gospodarske in korupcijske kriminalitete, kakor tudi bistven porast ugotovljene in zavarovane protipravno pridobljene premoženjske škode, zaključujejo.
KOMENTARJI (102)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.