Policija in politiki na bojni nogi: Nihče ne bo omajal naše motiviranosti za delo, trdi Majhenič

''Nihče ne bo omajal naše motiviranosti za delo,'' pravi direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Majhenič. Tudi politika ne!

Veliko hude krvi je bilo zaradi kriminalističnih preiskav pri politikih v letu 2015. Prvi šok je bila hišna preiskava pri nekdanji predsednici vlade Alenki Bratušek, ker so kriminalisti prišli po dokumentacijo tudi v državni zbor, kjer je zaradi tega nastala prava drama. Politiki so stopili skupaj in se na hišne preiskave burno odzvali. Takrat so se tudi začeli politični napadi na policijo, ki so se konec leta zaradi hišnih preiskav pri poslancu SDS Andreju Širclju in ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću še stopnjevali. In še trajajo. A policija vztraja – pred zakonom smo vsi enaki. Prvi mož Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Majhenič: ''Ne moremo pristati na teorije politike, da so hišne preiskave v Državnem zboru nedopustne, saj DZ po veljavni zakonodaji ni izvzet iz tega in so te hišne preiskave zaenkrat povsem enake kot v drugih ustanovah. Za drugačno ureditev pa bodo morali poslanci najprej spremeniti zakonodajo.''

In če začnemo pri koncu leta, decembra – v enem tednu kar dve odmevni hišni preiskavi. Najprej so kriminalisti NPU-ja potrkali na domača vrata poslanca Andreja Širclja, obiskali so sedež stranke SDS in nato še poslansko pisarno v državnem zboru. Predsednik stranke Janez Janša je bil ogorčen: ''Želijo zaseči vse podatke z našega strežnika, kjer ima elektronsko pošto od 15 do 20 tisoč naših članov.'' Policija se je takoj odzvala in pojasnila, da to ne drži, da niso hoteli zaseči strežnika, kot naj bi to zavajajoče pojasnjevali politični predstavniki, pač pa samo konkretne podatke za osumljeno osebo. Ali drugače, samo profil oziroma elektronske podatke, ki se nanašajo na komunikacijo Andreja Širclja.

NPU: Nas ne zanima pošta stranke

''V primeru strežnikov zaseg celotne elektronske naprave ni mogoč, zato se v okviru preiskave zaseže le profil oz. elektronski podatki konkretno določenega uporabnika, na katerega se nanaša tudi sodna odredba. Nikoli nismo zasegali celotne vsebine strežnikov, čeprav bi po zakonu lahko tudi to storili. Vendar v konkretnem primeru nismo imeli namena zaseči strežnika, ampak zgolj profil konkretno določene osebe, za točno določen čas in za konkretni sum kaznivega dejanja. Če tudi bi zasegli strežnik, policija ne bi smela posegati v profile drugih uporabnikov, saj se preiskava nanaša samo na konkretnega osumljenca in konkretno kaznivo dejanje, vsi ostali podatki na strežniku so nedotakljivi. Policije drugi podatki ne zanimajo,'' pravi prvi mož NPU-ja Darko Majhenič in zavrača očitke, da je policija želela priti do celotne elektronske komunikacije stranke SDS.

In kako se zasežejo posamezni podatki v državnem zboru? IT strokovnjak iz državnega zbora podatke policiji izroči tako, da jih izloči iz strežnika in prekopira na prenosni medij. Policija podatke na ta način zaseže in zavaruje, v nadaljevanju pa pregleda v skladu z izdano sodno odredbo.

Janša: Policija laže. Policija: Gre za manipulacije

Predsednik SDS Janez Janša je opozarjal, da vodstvo policije laže. Tam pa pravijo, da ne bodo dopustili, da bi tovrstni pritiski vplivali na potek same preiskave. ''Vajeni smo že burnih odzivov, kadar se v naših preiskavah znajdejo politiki oziroma nosilci državne oblasti. V takšnih primerih smo praviloma deležni pritiskov, diskreditacij, očitkov, da delujemo protiustavno, nezakonito in pristransko. Prepričan sem, da javnost ne nasede tovrstnim političnim manipulacijam in da zna presoditi, komu v takih primerih zaupati, kar smo že večkrat tudi dokazali z uspešnimi predkazenskimi postopki, ki so se odražali v tožilskih in sodnih odločitvah,'' pravi Majhenič. In opozarja, da se pritiski vršijo tudi na preiskovalce na hišnih preiskavah: ''Gotovo takšni napadi vplivajo na kriminaliste, še posebej ob dejstvu, da so že na kraju hišne preiskave deležni napovedi po kazenskih in odškodninskih postopkih. Pritiski se odražajo v diskreditacijah dela urada kot tudi v osebnih diskreditacijah vodstva in posameznih preiskovalcev. Kljub vsemu pa ostajamo profesionalci, nihče ne bo omajal naše motiviranosti za delo v prihodnje.''

Nekateri bi imeli raje prisluhe kot hišno preiskavo?

Je pa Majhenič presenečen nad izjavami političnih predstavnikov, da je nenavadno, da policija pred hišno preiskavo pri Širclju ali pri ostalih osumljencih iz DUTB ni uporabila drugih metod, kot so prikriti preiskovalni ukrepi, kamor sodijo tajno opazovanje in prisluhi telefonskim pogovorom. Majhenič opozarja, da je ravno ta ukrep bistveno hujši od hišne preiskave in se uporablja le v izjemnih primerih in za preiskovanje najhujših oblik kriminala. ''Takšna izjava poslanca potrjuje, da ne pozna razlike v posegu pravice do zasebnosti pri izvedbi hišne preiskave in pri prikritih preiskovalnih ukrepih. Ti ukrepi predstavljajo večji poseg v pravico do zasebnosti kot hišna preiskava, saj se izvajajo prikrito in tajno, osumljenec nima nobenih pravic.'' A kljub temu se je neuporaba posebnih metod in sredstev zdela nenavadna tako predsedniku KNOVS-a Branku Grimsu kot osumljenemu Andreju Širclju: ''Celoten postopek preiskave je nesorazmeren, ker proti meni niso bile uvedene nobene druge prikrite metode in sredstva.''

Preiskovalci imajo podporo direktorja policije in ministrice 

Prvi mož Nacionalnega preiskovalnega urada je zadovoljen, ker imajo preiskovalci in njegov urad popolno podporo v vodstvu policije, da lahko nemoteno in neovirano opravljajo svoje delo. ''Vloga ministrice v razmerju do policije je zakonsko jasno urejena. Pomembno je, da ministrstvo zagotavlja depolitizacijo policije in njeno institucionalno neodvisnost. Sicer pa se ministrstvo zavzema za prioritete dela policije, med katere nedvomno spada odkrivanje storilcev gospodarske kriminalitete in korupcije, skrbi za povečanje sredstev za delo in opremo policije, ureditev statusa policistov, krepitev zaupanja ljudi v delo policije itd.'' Medtem pa je poslanec SDS in nekdanji notranji minister Vinko Gorenak prepričan, da je bila preiskava pri Širclju še eden od primerov zlorabe policije v politične namene.

Vinko Gorenak za razpustitev policije 

''Popolna in stvarna razpustitev kriminalistične policije, ne glede na to, da jo danes vodijo moji nekdanji diplomanti in magistranti, se mi zdi učinkovita odločitev. Slovenija potrebuje učinkovito in neodvisno kriminalistično policijo in pravosodje. To mora biti naš cilj. Z reorganizacijami ne bo šlo. Hišo je treba podreti in jo na novo zgraditi.'' Policija se je na to burno odzvala in poudarila, da se zavedajo, da so marsikomu trn v peti in bi jo zato radi razpustili ali drugače onemogočili. In da se neodvisne in avtonomne kriminalistične policije navadno bojijo le tisti, ki jim njeno dobro delo ne ustreza.

''Od ljudi z visokimi akademskimi nazivi, ki so poleg tega nekoč tudi delali v pristojnem resorju bi pričakovali dobro poznavanje in vedenje o delu preiskovalnih in pravosodnih organov. Zaradi visokih funkcij, ki jih zasedajo in tudi njihove medijske prepoznavnosti pa bi od njih pričakovali dosledno spoštovanje načela resnicoljubnosti in etike javne besede. Pri tem pa se skoraj ni mogoče ogniti pomisleku, da so morda prav takšni zapisi, polni izmišljenih obtožb, nepreverjenih in nepopolnih informacij, polni insinuacij o 'vodljivosti' sodnikov in tožilcev, le še en poskus diskreditacije ljudi, ki v imenu države profesionalno in pošteno opravljajo izjemno zahtevne in odgovorne naloge,'' so prepričani v vodstvu policije.

Notranja ministrica pa meni, da vsi ti primeri kažejo, da pravna država deluje, da deluje načelo zakonitosti in enakosti pred zakonom in da je prav policija ena najbolj nadzorovanih inštitucij v državi, podvržena tožilskemu in sodnemu nadzoru, nadzoru ministrstva, varuhinje človekovih pravic in komisije za nadzor obveščevalno varnostnih služb. ''Če pa obstaja politična volja, da se opravljanje preiskovalnih dejanj v Državnem zboru podvrže posebnim pogojem, je treba spremeniti Zakon o kazenskem postopku. A to ni stvar ministrstva za notranje zadeve in policije,'' še dodaja ministrica Vesna Györkös Žnidar.

Majhenič: Zloraba policije v politične namene ni mogoča 

Glede zlorabe policije v politične namene pa direktor NPU pravi: ''V sistemu dela je vrsta varovalk, s katerimi se preprečujejo morebitne zlorabe pred nelegitimnimi interesi. Delo NPU je ves čas predkazenskega postopka podvrženo nadzoru državnega tožilca in sodnemu nadzoru, nadzor nad izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov ima po zakonu tudi Komisija Državnega zbora za nadzor nad obveščevalno-varnostnimi službami. V praksi je torej nemogoče, da bi se konkretna preiskava zlorabila, saj bi se morali tako kriminalisti, tožilec in preiskovalni sodnik o tem dogovoriti. Kot vidite se nadzor nad strokovnim in zakonitim delovanjem NPU zagotavlja na več načinov.'' Janez Janša pa je prepričan, da ima Slovenija velik problem: ''Ima vodstvo policije, ki mora skrbeti za našo varnost in laže o očitnih dejstvih. To za nobeno državo ni dobro in bi nas moralo vse skrbeti.'' Majhenič pa: ''Stojimo za svojimi dejanji in zagotavljam, da policija ni imela namena zaseči strežnika. Izjave predsednika stranke, da policija laže pa ne bom komentiral, saj sama po sebi veliko pove o njem in odnosu do dela policije.''

Janković že večkrat tarča kriminalistov 

Ljubljanski župan Zoran Janković je bil že večkrat deležen obiska kriminalistov, tako na svojem domu kot v prostorih občine. Očitali so mu razne zlorabe položaja, pa jemanje podkupnin, goljufije na škodo Evropske unije, davčne zatajitve, v zadnji decemberski preiskavi celo sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje, ker naj bi posredoval pri direktorju ljubljanskih lekarn, da je za nedoločen čas zaposlil farmacevtko, od katere pa naj bi Jankovič zahteval celo spolne usluge. Župan je bil ogorčen: ''Trdim, da nič od tega ni res, nikoli od nikogar nisem sprejel nobenih protiuslug. In ne, ne bom odstopil. Počakal bom, da se to reši. Trdim, da smo delali zakonito in verjamem, da se bo v postopku to tudi dokazalo.'' Je bil pa eden redkih v političnih vrstah, ki so ga doletele celo prikrite preiskovalne metode, torej tajno opazovanje in prisluhi telefonskim pogovorom. ''Nobene podkupnine ni bilo, pozivam policijo, če me je pač ulovila, da sem prejemal kuverto s podkupnino, naj pokaže to sliko. Ovadbo je podal pravnomočno obsojeni zapornik. Počakal bom na konec dela policije in sodišč, nato pa bom tega gospoda kazensko ovadil za krivo ovadbo,'' je povedal Jankovič. Mislil je seveda na nekdanjega prvega moža KPL Ranka Mimoviča, ki naj bi po njegovih navedbah Juretu Jankoviču prinašal denar za očeta. Šlo naj bi za podkupnine, ki naj bi jih KPL plačevala za nakazila iz občinskega proračuna. Po neuradnih podatkih naj bi očina KPL-ju mesečno nakazala od 400 do 800 tisoč evrov.

In zakaj so kriminalisti NPU-ja tako pogosto pri ljubljanskem županu? ''V nobeni izmed preiskav sumov kaznivih dejanj nismo dvakrat opravili hišne preiskave za isto dejanje. V vseh primerih je šlo za nove sume kaznivih dejanj,'' pravi Darko Majhenič. Znano je, da se pri pregledu zasežene dokumentacije pri osumljencih večkrat odkrijejo še druga kazniva dejanja, ki zahtevajo dodatne analize in nove hišne preiskave, kjer se iščejo dokazi za druga kazniva dejanja.

Burni odzivi tudi zaradi preiskave pri Bratuškovi 

Napetost med politiko in policijo se je začela že marca lani, ko so kriminalisti NPU-ja vkorakali v državni zbor. Tarča je bila nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek, zaradi domnevno sporne samokandidature za evropsko komisarko. Čeprav ni bilo prvič, da je policija opravila hišne preiskave v DZ, saj so kriminalisti pred leti tam že obiskali Zmaga Jelinčiča, so bili politiki v šoku. Hišne preiskave v hramu demokracije so nedopustne, je bilo slišati iz vrst vladajoče politike.

Neobičajno je, da po kabinetu predsednika vlade hodi oborožena uradna oseba, to je napaka, to ni del demokratičnih standardov ... bil je storjen korak predaleč in tega politika v Sloveniji ne sme sprejeti, smo lahko poslušali iz ust razjarjenih politikov.Generalni direktor policije Marjan Fank pa jim ni ostal dolžan: ''To ni nič drugega kot vplivanje na preiskavo, ne bomo popuščali političnim mnenjem, ki so motivirana iz popolnoma drugih interesov. Ko zakonodaja velja za navadne državljane, je sprejemljiva, ko začne veljati za politiko, pa ni več. Nedotakljivost ni povezana z imuniteto. Niso nedotakljivi!''

Da pri preiskavi kaznivih dejanj ne sme biti nedotakljivih se strinja tudi direktor NPU Majhenič, ki pravi, da zaenkrat še vedno za vse ljudi veljajo isti zakoni, kar pomeni, da so tudi hišne preiskave v DZ nekaj povsem običajnega: ''Politika je že večkrat pokazala, da ni v njenem interesu, da se posamezni sumi kaznivih dejanj preiščejo in da jim je načelo vladavine prava tuje. In ko gre za hišne preiskave tudi prostori državnega zbora niso izjema.''

Dvojna merila

Strokovnjaki pa medtem opozarjajo tudi na dvojna merila politike, ko gre za hišne preiskave pri članih različnih političnih opcij. Poslanec SDS Vinko Gorenak je denimo na svojem blogu po hišnih preiskavah pri Alenki Bratušek zapisal: ''Hišne preiskave v prostorih ZAB (Zavezništvo Alenke Bratušek) v DZ še naprej burijo politične duhove v državi. Nekaj podobnega se je dogajalo 2010, ko so kriminalisti preiskali prostore Jelinčičeve SNS. Takrat se ni vznemirjal nihče, večina se je nasmihala in hišne preiskave v DZ, ker je šlo za Jelinčiča, odobravala. Kriminalisti so takrat v DZ vkorakali kar z orožjem in tudi zaradi tega se ni skoraj nihče vznemirjal. Kaj je torej v primeru kriminalističnih preiskav prostorov ZAB leta 2015 v DZ drugače kot je bilo v primeru hišnih preiskav Jelinčičeve SNS v DZ 2010? Popolnoma nič.'' Gorenak se ob tem sprašuje, zakaj se je takratni predsednik DZ Pavle Gantar s kriminalističnimi preiskavami strinjal in zakaj sedanji predsednik DZ Milan Brglez zahteva pojasnila notranje ministrice. ''Zakaj so takratne politične stranke molčale in zakaj sedanje politične stranke v DZ ne molčijo, ampak čakajo ustrezna pojasnila notranje ministrice? V čem so razlike? Razlik seveda ni!'' Verjetno bi bilo zdaj na mestu vprašanje, kaj pa je drugače, ko gre za kriminalistične preiskave pri poslancu SDS Andreju Širclju?

Napeto med vlado in policijskima sindikatoma

Na udaru pa ni samo kriminalistična policija. V prvih bojnih linijah s politiko sta tudi oba policijska sindikata, ki zastopata zaposlene v Policiji in MNZ. Več tisoč se jih je decembra zbralo na ulicah Ljubljane, kjer so izrazili protest proti vladajoči politiki, ki ne želi poravnati dolgov do policije, ki se kopičijo že zadnjih 5 let. Vlada ne želi slišati nič o zavezujočih dogovorih s prejšnjimi vladami, ki so se zavezale, kdaj in kako bodo poravnale dolgove do zaposlenih v policiji. Policisti stavkajo zaradi neizpolnjenih sporazumov iz preteklih let. ''Zahteve policijskih sindikatov so upravičene in legitimne, dolg države do naših zaposlenih pa nesporen. Ne glede na to pa vse bolj jasno kaže, da v tej državi posamezna ministrstva oziroma njihovi predstavniki lahko delujejo v nasprotju z odločitvami in sklepi vlade,'' pravita predstavnika obeh sindikatov Radivoj Uroševič in Zoran Petrovič. Predsedniku vlade Miru Cerarju, ki je stavko označil za sramotno pa sporočata: ''Kot sramotno dejanje označujete boj upnika, ki zahteva zgolj izvršitev poplačila dolga. Istočasno pa, hoteli ali ne, poveličujete dolžnika, ki ima nesporni dolg, a ga ne poravna. Ob tem opozarjamo, da so slovenski politicisti za kar 35 odstotkov slabše plačani kot njihovi kolegi v državah EU, glede na razmerje med povprečno plačo v posameznih državah EU in plače tamkajšnjih policistov. To je šele sramota,'' so ogorčeni v sindikatu.

Dodatke policistom ukinjajo, na fakultetah si jih izplačujejo 

Vlada policistom pri njihovih zahtevah nikakor ne popušča. Ministrstvo za finance, ki ga vodi Dušan Mramor celo zahteva, da Policija sredstva za realizacijo zavez iz sporazumov poišče kar znotraj proračunskih sredstev, ki so namenjena materialnim stroškom. Tako varčen je isti minister, ki je vodil fakulteto, ki si je 2013 nezakonito izplačevala dodatke za stalno pripravljenost, čeprav ne opravljajo nobenih takšnih storitev, da bi bili upravičeni do tega dodatka. Pravne podlage za takšna izplačila sploh ni, je ugotovila inšpekcija. Pa vendar, kar 9 fakultet si je v času ekstremnega varčevanja in zategovanja pasu v javni upravi privoščilo dodatke, ki za njihovo delo ne obstajajo. Največ menda prav Ekonomska fakulteta. 60 zaposlenim naj bi izplačali kar 150 tisoč evrov, kar pa bodo morali sedaj vrniti. Policisti se seveda držijo za glavo – na fakultetah dodatek za stalno pripravljenost, norčevanje brez primere. Medtem ko v policiji zaradi varčevanja v zadnjih letih ukinjajo vse mogoče dodatke, si jih na fakultetah izmislijo, da si lahko razdelijo denar, so ogorčeni zaposleni v policiji.

Bojna fronta tudi z odvetniki

V minulem letu so odmevale tudi hišne preiskave pri odvetnikih in protest Odvetniške zbornice ter celo pobuda za ustavno presojo zakonodaje, ki omogoča kriminalistične preiskave v odvetniških pisarnah, ker da pomenijo nedopusten poseg v delo odvetnikov in v načelo zaupnosti do strank. ''Gre za hud, neustaven poseg, tako v pravice tretjih, ki niso predmet preiskave, kakor tudi v same pravice odvetnikov, kjer so bile preiskave opravljene, saj ti niso bili ne osumljenci, niti niso imeli nikakršne vloge v samem kazenskem postopku,'' pravijo na Odvetniški zbornici. A ni čisto tako opozarja direktor NPU: ''Pojasniti je treba, da je bilo največ hišnih preiskav, v katere so bili vpleteni tudi določeni odvetniki, opravljenih s področja gospodarske kriminalitete. Preiskujemo številna kazniva dejanja v okviru katerih je bilo skozi različne svetovalne pogodbe, mnogo premoženja pospravljenega v zasebne žepe, v davčne oaze in podobno. In čeprav odvetniki v posameznih primerih v začetku res niso bili osumljeni kaznivega dejanja, pa smo na podlagi dokumentacije, ki smo jo našli in zasegli pri hišnih preiskavah, ugotovili njihovo aktivno vlogo pri storitvi kaznivega dejanja in zoper njih podali tudi kazensko ovadbo.'' Na Vrhovnem državnem tožilstvu pa pravijo, da je pri obsegu varovanja odvetniške tajnosti potrebno upoštevati, da se odvetniška tajnost nanaša le na tisto, kar je odvetniku zaupala stranka. Vse kar pa presega zaupno razmerje, zlasti seveda listine, ki bi lahko bile dokaz o storjenih kaznivih dejanjih, pa mora biti podvrženo možnosti zasega, saj drugače učinkovito odkrivanje kaznivih dejanj ni mogoče, opozarjajo na tožilstvu. ''Če ugotovimo, da odvetnik ali njegova stranka (tudi osumljenec) ravnata nezakonito, ne gre več za varovano zaupno razmerje med njima. Znana je odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je zaupnost med stranko in odvetnikom odreklo, ko gre za poslovno svetovanje,'' dodaja Majhenič.

Vse več zoper odvetnike

Po podatkih tožilstva je bilo v zadnjem obdobju več ovadb zoper odvetnike prav zaradi suma sodelovanja pri kaznivih dejanjih, prevsem kot pomoč storilcem z zlorabo odvetniškega poklica. Zato tudi predsednik Društva kriminalistov Slovenije Jakob Demšar opozarja, da pri preiskavi kaznivih dejanj ne sme biti svetih krav in je potrebno preprečiti nezakonite dejavnosti odvetnikov: ''Ne smemo si privoščiti eksteritorialnih ozemelj, na katerih bo vse dovoljeno, kjer bomo lahko skladiščili oziroma skrivali dokaze, ki so predmet kazenskega postopka in da to ne bo dostopno državnim organom. Na kaj takšnega pa mislim, da res ne smemo pristati.'' Zanimivo, da v tujini nimajo teh težav, celo v davčnih oazah ne. Kriminalisti so recimo tako v Luxemburgu kot v Liechtensteinu opravili hišne preiskave pri odvetnikih, ki so bili pooblaščeni za določene finančne posle s strani slovenskih državljanov, obtoženih v aferi Hypo. Čeprav odvetniki prav tako niso bili osumljenci kaznivih dejanj, osumljene so bile njihove stranke, so bili kljub temu deležni kriminalistične preiskave. Še več, nekateri odvetniki so organom pregona celo sami izročili določene listine, obremenilne za njihove stranke, saj niso želeli, da bi sami končali kot pomagači oziroma sostorilci pri pranju denarju. ''Gotovo pa se je ob tem potrebno vprašati, kakšne izjeme so ustavne, zakonite in smotrne, da ne bodo dodatno ovirale nujno potrebnega legitimnega dela organov pregona. Eno od mojih razmišljanj je, da bi hišno preiskavo pri odvetnikih lahko opravil kar preiskovalni sodnik in ne kriminalisti. Tudi na ta način bi se lahko izognili dilemam, ki spremljajo preiskovalna dejanja. Sicer pa že zdaj obstaja ustrezna zakonska podlaga, po kateri lahko preiskovalni sodnik opravi takšno preiskovalno dejanje, vendar takšnega primera ne poznam,'' zaključuje Darko Majhenič, ki je sicer zelo zadovoljen z rezultati dela Nacionalnega preiskovalnega urada, kjer so v lanskem letu kazensko ovadili več kot 300 ljudi, za več kot 100 kaznivih dejanj, protipravna premoženjska korist osumljencev pa znaša kar 125 milijonov evrov. Njihove prioritete so še vedno področje finančne – bančne kriminalitete, težje oblike gospodarskega kriminala, korupcijska kazniva dejanja, zlasti v zdravstvu in lokalni samoupravi. Posebno pozornost pa namenjajo tudi preiskavi kaznivih dejanj, ki jih zaznajo pri nosilcih javnih funkcij in pri odvetnikih ter vsem oblikam organiziranega kriminala. Velik poudarek je tudi na nerešenih umorih.