V gorah so že nekaj tednov zimske razmere, ki jih zaznamujejo nizke temperature, veter, sneg, led, kratek dan, megla in po večini zaprte planinske koče. Mnogo je tudi še drugih specifik, ki zimi dajejo upravičen sloves nevarnega obdobja. Odhod v gore tako zahteva natančne priprave, ustrezne izkušnje, dobro in pravilno opremo, predvsem pa veliko previdnosti, ki do določene mere lahko izravna marsikatero nevarnost. O pripravah na obisk gora v takšnih razmerah so danes v izjavi za javnost spregovorili predstavniki Gorske policijske enote, Planinske zveze Slovenije in Letalske policijske enote. 

'Vse tisto, kar nima vsaj 10 velikih špic, niso dereze'

Zima v gorah traja že nekaj časa traja in lahko nas zavede to, da imamo v dolini visoke temperature, z višino pa se to spreminja, je opozoril vodja gorske policijske enote Matej Brajnik. "Kljub temu da še ni neke ogromne količine snega, je v zadnjih dveh dneh dodaten sneg pobelil gore do višine 1500 m, snežna odeja se debeli, kar pomeni, da se je treba na take razmere pripraviti. Še bolj pa se je treba pripraviti takrat, ko nas pogledi v gore zavajajo z malo snega, s travnatimi površinami, kljub temu pa so razmere povsem zimske. Vsaka pomanjkljivost pri tem nas namreč lahko precej stane."

Povedal je, da so v preteklosti tudi ob slabih zimah že opažali poškodbe in celo smrtne žrtve. Ob manjših snežnih padavinah se namreč sprožajo tudi plazovi. Tudi v letošnjem letu se je po Brajnikovih besedah pokazalo, da tujci še vedno ne verjamejo informacijam, da so gore pri nas, čeprav so v primerjavi z drugimi državami razmeroma nizke, strme, zahtevne in resne. "V take razmere se odpravljajo nepripravljeni tako telesno kot tudi z znanjem in opremo."

Opozoril je, da so nujna zimska oprema za pohodnika v gore dereze, cepin in čelada. "Obstaja razlika med derezami in kramžarji oz. verigicami. Vse tisto, kar nima vsaj 10 velikih špic, niso dereze, je le pripomoček za vzpenjanje po lažjih, gozdnatih poteh. Za vzpon v gore potrebujemo prave dereze in opremo, na uporabo te pa se moramo prej pripraviti – obiskati tečaj ali neko strokovno usposobljeno osebo, da nam to pokaže."

Nizke temperature in hitre vremenske spremembe pomenijo tudi, da s seboj potrebujemo dodatna oblačila. Ne samo topla, ampak tudi oblačila za dež. Posebej je omenil še napolnjen telefon in spremljanje razmer v gorah pri relevantnih inštitucijah in ne samo "prek Facebooka".

Generalni sekretar PZS Damjan Omerzu je poudaril, da snežne razmere vladajo tudi v sredogorju. "Tudi tam je pomembna ustrezna oprema, kot so topla obuvala s podplatom, ki omogoča gibanje po takšnem terenu, topla tekočina v nahrbtniku, topla in rezervna oblačila ... Vse to je še toliko bolj pomembno, če se v gore odpravljate z otroki, ki težje prenašajo hladnejše temperature." Glede obiska planinskih koč pa je Omerzu pozval, da vedno prej preverite, ali je koča odprta, saj so zimski delovni časi drugačni od poletnih. 

'Nizke temperature in svež sneg so dodatne oteževalne okoliščine'

Pilot Igor Zrinski pa je spregovoril o helikopterskem reševanju. Poudaril je dve stvari – v povezavi z zimskim vremenom, nizkimi temperaturami in visoko vlažnostjo se lahko zgodi, da dostop do določenega kraja zaradi nastajanja oblakov ni mogoč. "In tudi ne moremo reči, kdaj bo tak dostop možen. To pomeni, če se nahajate na območju, kjer je megla, ne moremo priti do vas in ne moremo pripeljati reševalcev." 

Poleg tega helikopter s svojo težo, ko prileti na kraj, povzroči precej močan piš zraka, kar pomeni vetrove z več kot 100 km/h in skupaj v povezavi s poledenelim terenom v gorah ali s sveže zapadlim snegom ustvari zelo težavne razmere. "Lahko vas odpihne s kraja ali dvigne svež sneg, kar ustvari meglo in morata pilota prekiniti reševalno akcijo in odleteti."

Snežne razmere v visokogorju

Na spletnih straneh Agencije RS za okolje je sicer zapisano, da je nevarnost snežnih plazov nad nadmorsko višino okoli 1700 metrov znatna, 3. stopnje, nižje pa zmerna, 2. stopnje. Predvsem so nevarna strma pobočja ter mesta z napihanim snegom, kjer se lahko ob manjši obremenitvi sproži manjši ali srednje velik plaz kložastega snega. Mogoče je tudi spontano proženje majhnih in srednje velikih ter posameznih velikih plazov suhega, nesprijetega snega. Nad okoli 2000 metri so z novim snegom prekrite tudi stare klože.

Sneg je predvsem v visokogorju suh, mehak in rahel, zaradi severnega vetra na izpostavljenih legah spihan. Nastale so in še nastajajo klože. Nižje je sneg še lahko moker ali pa pomrznjen. Strnjena snežna odeja se večinoma začenja nad okoli 1000 metri nadmorske višine.

Danes bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, ki je bo več v vzhodnih Karavankah in na Pohorju. Nekateri vrhovi bodo lahko občasno v oblakih. Pihal bo zmeren, občasno ponekod tudi okrepljen severnik. Ničla se bo do večera spustila na okoli 1000 metrov nadmorske višine. V soboto bo precej jasno, v vzhodnem delu naših gora občasno zmerno oblačno. Vetrovne razmere bodo podobne kot v petek, v višinah pa bo počasi že začel dotekati nekoliko toplejši zrak. V nedeljo bo pretežno jasno, izrazito se bo segrelo. Nič stopinj bo nad našimi najvišjimi vrhovi, zrak pa bo zelo suh. Veter bo precej oslabel. Tudi v začetku prihodnjega tedna bo vreme podobno kot v nedeljo.

Plazovna nevarnost bo ostala povečana, še posebno, ker bo veter prenašal sneg in bodo nastajale klože predvsem na južnih straneh grebenov in sedel. Zaradi nizkih temperatur in suhega zraka bo sprva sneg ostal mehak in se bo le počasi preobražal, nekaj tanke skorje bo lahko nastalo le zaradi vetra. Od nedelje dalje pa se bo zaradi močne otoplitve sneg na prisojnih pobočjih čez dan ojužil, predvsem v nadmorskih višinah pod okoli 2000 metri, ponoči pa pomrznil. Nastajala bo skorja. V senčnih legah bo sneg ostal suh in mehak. Spihane lege bodo lahko poledenele ali trde. Plazovna nevarnost se bo le počasi zmanjševala.