Čeprav predsednik vlade Janez Janša hrvaško gradnjo ceste od mostu pri Muri do slovenskega zaselka Mirišče označuje kot problem, ker je to kršenje izjave, ki sta jo sprejeli vladi pred dobrim tednom, so Hrvati danes gradili naprej.

Župan hrvaškega Murskega Središča Franjo Makovec stanje, ki je veljalo na meji v času osamosvojitve Slovenije in Hrvaške leta 1991, razume drugače. "Jurisdikcija na tem območju je bila izključno hrvaška, razen policijske kontrole, ki sta si jo državi izmenjali leta 1973," je povedal Makovec. Stanje naj bi bilo tako drugačno, kot trdi Slovenija, ki vztraja, da mora biti policijski nadzor do reke Mure njen.

Čeprav slovenska vlada kar naprej ponavlja, da je treba spoštovati stanje na dan 25. junija 1991, pa njeni policisti brez razloga legitimirajo ljudi pred katastrsko mejo, kar je na lastni koži izkusila tudi novinarska ekipa 24ur. Na vprašanje, kaj delamo tukaj, smo pojasnili, da se pač prevažamo z avtomobilom, saj ni nikjer nobene prepovedi, nakar so nam slovenski policisti odgovorili, da tega ne bi smeli početi. Opomnili so nas tudi, da naprej ne smemo, češ da je tam državna meja.

Kot kaže, policijski šefi za stališča in sklepe vlade v Ljubljani očitno še niso slišali. Policisti so bili sicer zelo korektni in vljudni, pa še nerodno jim je bilo, ker so se zavedali, za kaj gre. Čeprav smo se sklicevali na stališča slovenske vlade in ministrstev, so nas popisali. Neverjetno, a resnično: slovenska policija torej upošteva stališča hrvaške in ne slovenske vlade.
Kot če bi legitimirali sredi Piranskega zaliva
To pa je podobno, kot če bi slovenska policija v Piranskem zalivu kaznovala slovenskega državljana, ker je plaval čez sredinsko črto v zalivu, za katero samo Hrvati menijo, da je meddržavna meja, pa čeprav je tam ni. Podatka o tem, koliko slovenskih državljanov so tako možje v modrem kaznovali zaradi domnevno nedovoljenega prehoda državne meje, ki je na spornem območju ob Muri uradno ni, nam niso želeli zaupati.
Podobnik: Ne bom odstopil

Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je na novinarski konferenci zatrdil, da so usklajevanja za dosego dogovora glede začetka obnove nasipov ob Muri pri Hotizi v polnem teku, da pa tehničnega dogovora ni lahko doseči. "Postopek usklajevanja je naporen, zahteva potrpežljivost in doslednost," je dejal Podobnik in tako posredno odgovoril na ponedeljkove očitke premiera Janeza Janše, da gre za enostavno tehnično vprašanje, ki bi že moralo biti rešeno. Zavrnil je tudi možnost odstopa.
"Kot minister sem storil vse," je poudaril Podobnik in dejal, da mu Janša ni predlagal odstopa. Prav tako mu ni znana možnost zamenjav nižje v ministrstvu zaradi vprašanja nasipov na Hotizi. Premier je namreč v ponedeljek omenil, da bodo "potrebne kakšne menjave, najbrž na obeh straneh, da se bodo dogovarjali ljudje, ki se želijo dogovoriti, ne pa tisti, ki se ne želijo dogovoriti".

‘Vprašanje obnove naj se čimprej reši’
Državni sekretar na okoljskem ministrstvu Marko Starman je na današnji novinarski konferenci povedal, da se bo o še odprtih vprašanjih obnove spornega nasipa na naslednjem sestanku dogovorila razširjena slovensko-hrvaška komisija za vodno gospodarstvo. Sestava te komisije in datum srečanja še nista znana, zato je po njegovem mnenju nemogoče reči, kdaj se bodo dela nadaljevala. Minister Podobnik pa je izpostavil dolžnost Slovenije, da se vprašanje obnove nasipov ob Muri čimprej reši, in to usklajeno s Hrvaško.
Po besedah Starmana je temeljno izhodišče, kako na tehnični ravni rešiti vprašanje poplavne varnosti skupaj s hrvaško stranjo, da bo vsaka stran prevzela polovico del in da se pristojnosti pri tem ne postavlja pod vprašaj. "Imamo konkretne rešitve na podlagi projekta, ki je že pripravljen. Za izvedbo je potreben dogovor, ki pa ga še ni," je dejal Podobnik. Glede Janševih očitkov, da tisti, ki so bili zadolženi za to, v nekaj dneh niso pripravili tehničnega dogovora, pa je Podobnik odvrnil, da je skoraj nemogoče pričakovati, da bo v enem tednu prišlo do dogovora, če se to ni zgodilo v zadnjih letih.
Mandat ministrstva za okolje in prostor je, da pride do obnove nasipov, pri čemer mora biti vodilo, da je treba upoštevati stanje 25. junija 1991, je dejal Podobnik. Povedal je še, da so se priprav na obnovo nasipov na ministrstvu lotili že lani. Pripravili so potrebno gradbeno dokumentacijo, zagotovili velik del potrebnih finančnih sredstev in pridobili tudi potrebna lastniškopravna dovoljenja.
Na ponedeljkov očitek predsednika vlade, da 2. septembra "nekaterih, ki bi morali biti zraven, enostavno niso mogli najti," je minister Podobnik danes pojasnil, da je za srečanje obeh vlad na Hotizi izvedel prepozno.
Na Hotizi mirno
Hrvaški delavci tako kot v ponedeljek delajo le na cesti proti zaselku Mirišče na hrvaškem katastrskem območju, dela na nasipu pa po navedbah očividcev niso potekala. Na območju pri maloobmejnem prehodu Hotiza na levem bregu Mure (Kot-Hotiza-Mirišče) je v torek popoldne z delom pričela mešana slovensko-hrvaška policijska patrulja. V okviru rednega dela bo vse do začetka veljavnosti tehničnega dogovora o skupnih obnovitvenih delih na protipoplavnem nasipu na obmejnem območju ob reki Muri tudi preverjanje, ali se spoštuje skupna izjava predsednikov slovenske in hrvaške vlade, so danes sporočili s slovenske policije.
Kot so pojasnili, je mešano patruljiranje redna oblika dela, ki ga policija na slovensko-hrvaški meji izvaja od leta 2004 v skladu s sporazumom med vladama o čezmejnem policijskem sodelovanju in na podlagi veljavnega dvostranskega dogovora o izvajanju mešanega patruljiranja na skupni državni meji.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.