Poletne počitnice so lahko tudi 'digitalne počitnice'. Znamo uživati tudi brez družbenih omrežij?

Na Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta LogOut ugotavljajo, da so ljudje s tehnologijo in spletom vse bolj obremenjeni, družbena omrežja pa so spremenila odnos do prijateljstev in romantičnih zvez. Med počitnicami se lahko tako vsak preizkusi, koliko se je pripravljen odpovedati telefonom, tablicam in računalnikom, ter odmisliti objavljanje fotografij in statusov na družbenih omrežjih, pravijo. 

"Spremljaj svoj čas, preživet s tehnologijami. Na srečanjih s prijatelji izklopi mobilne naprave. Tudi sicer spremeni svoje navade. Zapolni svoj prosti čas z zunanjimi aktivnostmi – interesnimi dejavnostmi, naravo in ljudmi okoli sebe. Digitalne naprave in njihove vsebine koristi zmerno in uravnoteženo, kot orodje, ki ti pomaga v tvojem vsakdanu," ljudi spodbuja LogOut.

Program, ki pomaga pri prekomerni rabi interneta

Digitalna dieta je sicer eden izmed njihovih številnih programov, ki pomagajo posameznikom pri soočanju s prekomerno rabo interneta. Po njihovih navedbah je namenjen tistim, ki so s tehnologijami in spletom preobremenjeni. "Posamezniku pomagamo, da z drobnimi spremembami in optimizacijo časa, preživetega na spletu, postopoma pride do cilja, ki je zdrava in uravnotežena raba spleta in digitalnih tehnologij," zagotavljajo.

Izkrivljeno dojemanje časa, izguba stika z realnostjo, upad presoje ...

Psihologinja, zaposlena na Nacionalnem inštitutu javno zdravje, Špela Selak, je pojasnila, kar sicer poudarja tudi LogOut, da se preobremenjenost s tehnologijo lahko kaže v obliki nekaterih opozorilnih znakov: izkrivljeno dojemanje časa, izgubljanje stika z realnostjo, apatičnost, zapiranje vase in upad druženja v življenju zunaj interneta, upad presoje, upad delovne učinkovitosti, preokupacija z internetom, pogosti konflikti idr.

Oddih od tehnologije po besedah Selakove vsekakor "dobro dene telesu, psihi in odnosom ter prispeva k večji količini prostega časa". Vsakemu priporoča, da si določi najmanj en dan v tednu, ki ga bo preživel brez uporabe digitalnih medijev in svoje dejavnosti iz virtualnega sveta preselil v realen svet. Pri tem je sicer problematično, kot je opozorila, da je za mnoge svet omrežij realnost.

"Dopust je dodatna priložnost, kjer dogajanje na spletu veliko lažje (kot sicer) zamenjamo z dogajanjem v živo tudi za več kot en dan," je še dodala.

Družbena omrežja predstavljajo novo dinamiko v življenju milenijcev

"Tehnologija nas distancira od druženja v živo, 'face to face' komunikacije," je opozorila psihologinja in svetovalka pri LogOutu Špela Reš. Čeprav je na družbenih omrežjih komunikacija lažja in hitrejša, saj se lahko uporabniki skrijejo za anonimnost in profile, ki so njihov "idealni približek", je osnova polnega odnosa še vedno pogovor v živo. Besedna komunikacija je po njenih trditvah na spletu lahko neiskrena in izkrivljena.

"Družbena omrežja so idealno okolje za vzpostavljanje oz. ohranjanje plitvih medosebnih odnosov, ki dandanes ustrezajo velikemu številu uporabnikov. Hkrati pa dajejo tudi navidezni občutek bližine, kar med drugim, še posebno pri mlajših generacijah, lahko prispeva k manjši potrebi po pristnih stikih iz oči v oči," je dejala Selakova.

Na spletnem mestu Safe.si navajajo, da raziskava, ki so jo opravili pri raziskovalni instituciji Nielsen Norman Group, ugotavlja, da odraščanje s tehnologijo vpliva na posameznikovo vedenje, pričakovanja in preference. "Uporaba družabnih omrežij močno vpliva na to, kako t. i. milenijci (generacija, rojena med 1980 in 2000) vidijo prijateljstva in zveze," so zapisali.

Uporaba tehnologije se po njihovih trditvah pričakovano povečuje. Kar 90 odstotkov milenijcev ima ustvarjen profil na vsaj enem družbenem omrežju. Leta 2006 je bilo denimo takšnih "le" 55 odstotkov. Razmah družbenih omrežij predstavlja novo dinamiko v njihovem življenju. S tem se je spremenil odnos do prijateljstev in romantičnih zvez.

"Marsikdo se prek računalniško posredovane komunikacije lažje izraža in razkriva drugemu in lažje vzpostavi intimen odnos, kot bi ga sicer na štiri oči," na to odgovarja Selakova.

"V veliko situacijah se je računalniško posredovana komunikacija izkazala celo za bolj učinkovito," je poudarila Selakova. Neverbalna komunikacija, kot je prisotna v pogovoru na štiri oči, se na spletu namreč relativno uspešno nadomešča z drugimi komunikacijskimi elementi, kot so emotikoni, fotografije in videovsebine. Tako mnogi lažje svoje misli izražajo virtualno.