Čeprav so glavni prenašalci lymske borelioze klopi, lahko teoretično zbolimo tudi zaradi pika komarja. V nasprotju z ugrizom klopa se borelioza iz komarja na človeka prenese predvsem po naključju, če je komar pred tem sesal kri okužene živali. Potem se prenesejo bakterije, ki so bile na sesalu komarja.
Pri klopu pa v nasprotju s komarjem borelije preživijo v njegovem prebavnem traktu in je možnost za okužbo zato veliko večja. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so sicer zapisali, da zaenkrat ni verjetnih dokazov, da bi se lahko lymska borelioza prenašala tudi prek pikov komarjev ali muh.
Piki večine žuželk so si na videz podobni in večinoma niso posebej nevarni, le zoprni. Izzovejo blago alergijsko reakcijo, ker s pikom pod kožo človeka vbrizgajo slino ali strup, to pa povzroči manjšo srbečo oteklino, ki lahko traja nekaj ur ali dni. Vsak odziv na pik pa ni alergija, največkrat gre le za manjšo vnetno reakcijo. Pri alergijski reakciji ob piku žuželke gre pravzaprav za imunski odgovor telesa, ki tvori protitelesa, usmerjena proti strupu. Ob prvem piku določene žuželke alergijske reakcije ni.
Naša reakcija na pik se lahko spreminja
Tatjana Frelih z NIJZ opozarja, da se lahko naša reakcija na pik posamezne vrste insektov spreminja, zato moramo vedno poskusiti narediti vse, da pika insektov sploh ne bi bilo. "Še zlasti pa ščitimo osebe, pri katerih je že potrjena alergija na pik določene žuželke, dojenčke in otroke ter nosečnice," še dodajajo na NIJZ.
V najhujšem primeru lahko pik žuželke pri človeku povzroči anafilaktični šok, pri čemer je potrebna nujna zdravniška pomoč. Gre za nenadno preobčutljivostno reakcijo, ki se kaže z motnjami žilnega, dihalnega in prebavnega sistema. Pojavi se hitro otekanje okoli oči, ustnic, jezika ali v žrelu, težko dihanje, piskanje pri dihanju ali hripavost, hudo srbenje, krči, omrtvičenost, omotica, rdečkast izpuščaj, krči v trebuhu in izguba zavesti.
Čeprav se nam mogoče zdi samoumevno, da se ne smemo praskati po mestu pika, nas srbečica velikokrat zanese. Naši nohti namreč niso popolnoma čisti, zato lahko rano okužimo s praskanjem.
Bodimo pozorni na mesto vboda
Kdaj nas mora ob piku skrbeti? Od primera do primera.
Če vemo, kako po navadi odreagiramo ob piku določene žuželke in se enkrat pojavijo popolnoma drugačni znaki, kot recimo spreminjajoča se rdečina ali kolobarji, počakamo nekaj dni. Oteklino lahko olajšamo s hladnimi obkladki ter si pomagamo s sredstvi za zmanjšanje srbenja. Če pa rdečina vztraja več kot pet dni, je bolje, da obiščemo zdravnika.
Poletni meseci s seboj prinašajo tudi druge nevšečnosti, recimo ožig meduze. Kako ravnati, ko se nam to zgodi, pa si lahko preberete tukaj.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.