Poletje se končuje. To je neizogibno. Danes so temperature še presegle 30 stopinj Celzija, prvi šolski dan pa bo deževen, saj se bodo že zgodaj zjutraj začele pojavljati občasne padavine, deloma nevihte z nalivi, ki se bodo dopoldne postopno širile proti vzhodu.
Opozorilo pred možnimi krajevnimi neurji
Na Arsu opozarjajo, da je pred nami izrazita vremenska sprememba. "V petek in soboto se bodo pred hladno fronto pojavljale krajevne padavine, predvsem plohe in nevihte. Možna bodo tudi neurja, predvsem močni nalivi in sunki vetra, toča seveda ni izključena. Zato bodo lahko narasli hudourniki in manjši vodotoki," pravijo vremenoslovci.
V soboto bo pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, deloma nevihtami. Ohladilo se bo. V nedeljo kaže na pretežno oblačno vreme z občasnimi padavinami, predvsem ob morju tudi nevihtami. Ohladilo se bo, najvišje dnevne temperature bodo v notranjosti Slovenije pod 20 stopinj Celzija. Meja sneženja se bo predvidoma spustila do nadmorske višine okoli 2200 m. Od ponedeljka do petka bo vreme še nestanovitno, a glede na dolgoročne napovedi vsaj dežja ne bo, žal pa bodo temperature okoli 20 stopinj Celzija.
Meteorološko poletje se poslavlja, suša še ne
Če se meteorološko poletje res poslavlja, pa to ne bo držalo za sušo. Kljub padavinam je namreč vodna bilanca površinskega sloja tal še vedno v sušnih razmerah, gladine podzemne vode na večjem delu države nizke do zelo nizke, vodnatost rek pa majhna. V najbolj prizadetih območjih je vodni primanjkljaj v vegetacijski sezoni po navedbah strokovnjakov Arsa prevelik, da bi se ob količini dežja pod 50 milimetrov bistveno popravil.
Marsikje v sušnih območjih tako to ne bo rešilo težav s kmetijsko sušo, saj so rastline trajno poškodovane, poljščine tam prezgodaj dozorevajo, podobno je tudi v trajnih nasadih. Na območjih z večjo količino dežja pa so padavine rahlo izboljšale stanje travinja in strniščnih posevkov ter nekaterih jesenskih zelenjadnic.
Ta konec tedna se bodo sušne razmere ob napovedanih padavinah omilile, pretoki rek bodo narasli do srednjih vrednosti. Zatem se bo vodnatost rek v večjem delu države po napovedih Arsa počasi spet zmanjševala. Naslednja vremenska fronta bo predvidoma 8. septembra, ko ponovno kaže na dež.
Letošnje meteorološko poletje je sicer zaznamovalo več vročinskih valov s kratkimi osvežitvami. Le redko je temperatura padla izrazito pod dolgoletno povprečje. Vsi trije poletni meseci so bili v večjem delu Slovenije znatno toplejši od dolgoletnega povprečja; še najmanj je odstopal julij, pravijo na Arsu.
Od začetka stalnih meritev v Sloveniji sredi 19. stoletja je bilo znatno toplejše od letošnjega le poletje 2003. V obdobju od leta 1961 je letošnje poletje po različnih krajih v Sloveniji drugo do četrto najtoplejše.
Zlasti zaradi globalnega segrevanja se poletna povprečna temperatura zraka v Sloveniji zadnja desetletja opazno zvišuje. V zadnjih 40 letih znaša dvig okoli 2,5 stopinj Celzija. "Zaradi teh dolgoročnih sprememb so vsa zadnja poletja, z izjemo leta 2014, toplejša od povprečja referenčnega obdobja 1981-2010. Celo za zadnja leta sveže poletje 2014 temperaturno presega večino poletij pred letom 1990," pojasnjujejo na Arsu.
Visoka povprečna temperatura zraka v letošnjem poletju se odraža tudi v nadpovprečnem trajanju vročine. Število vročih dni, ko temperatura zraka preseže 30 stopinj Celzija, je bilo letos po večini nižin med 18 in 48 ali vsaj dvakrat toliko kot znaša dolgoletno povprečje. Tudi po tej statistiki poletje 2003 (oziroma 2013 v Ratečah) ostaja rekordno; marsikje po nižinah je bilo takrat več kot 50 vročih dni.
Italijanski vremenoslovci poskrbeli za septembrsko napoved
S 1. septembrom stopamo v meteorološko jesen. Kakšna bo, je še prehitro napovedovati, so pa italijanski meteorologi pripravili vremensko napoved za september, ki jo lahko, če jim zaupate, upoštevamo tudi za del našega ozemlja.
Kot so zapisali, lahko sever Italije v obdobju od 10. do 20. septembra pričakuje nestabilno in predvsem deževno vreme, saj bodo ti predeli pod vplivom atlantskega ciklona. Po 20. septembru bo na vreme v Italiji močno vplivalo anticiklonsko območje na severu Evrope. Zahod in severozahod Italije naj bi bil deležen stabilnega in sončnega vremena. Na drugi strani pa naj bi bil vzhod države z jadransko obalo pod vplivom hladnih zračnih gmot s severa Evrope.
Dejstvo je, da so takšne dolgoročne vremenske napovedi zelo nehvaležne, saj je vreme v jesenskem času lahko zelo nestabilno in hitro prihaja do konkretnih sprememb. Accuweather napovedi za jesen in zimo še nima, se je pa njihova letošnja napoved za poletje izkazala za zelo natančno, saj smo pri nas, na Balkanu in na jugu Evrope res beležili rekordno vročino in več zaporednih vročinskih valov, kar so njihovi meteorologi (pa tudi drugi) tudi napovedovali.
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.