V okviru druge obravnave sprememb zakona o kazenskem postopku se je v Državnem zboru vnela polemika o predlaganem podaljšanju izrednega roka za vlaganje zahtev za varstvo zakonitosti. Omenjena določba se nanaša na možnost za rehabilitacijo krivično obsojenih v prejšnjem totalitarnem režimu. Opozicijska LDS je predlagala dopolnila, saj so prepričani, da se s predlogom zakona postavlja v boljši položaj duhovnike in redovnike, kar je po mnenju LDS v nasprotju z ustavo.
Poslanske skupine podpirajo vladne rešitve, ki se nanašajo na hitrejše in učinkovitejše reševanje kazenskih postopkov in uskladitve z odločbo ustavnega sodišča v zvezi s pogoji za odreditev ter trajanje in prenehanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Polemična razprava pa se je vnela le o predlagani ponovni uveljavitvi izrednega roka za vlaganje zahtevkov za varstvo zakonitosti.
Vlada je namreč prepričana, kot izhaja iz predlaganih rešitev, da bi kazalo do 31. decembra 2008 podaljšati rok za vlaganje zahtevkov za varstvo zakonitosti, s čimer bi omogočili rehabilitacijo nezakonito, protipravno in krivično obsojenih v nekdanjem komunističnem režimu v obdobju po drugi svetovni vojni do leta 1990.
Ker gre za veliko časovno odmaknjenost dogodkov so številni upravičenci že pokojni, zato so se odločili za širitev upravičencev, je po polemični obravnavi pojasnil državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Robert Marolt. Tako bodo lahko vložili zahtevo za varstvo zakonitosti krvni sorodniki krivično obsojenih v stranski vrsti do tretjega kolena. Zakonske rešitve se izrecno nanašajo tudi na možnost rehabilitacije v zvezi s sodnimi odločbami in sodnimi postopki zoper duhovnike in duhovnice in redovnike in redovnice. V tem primeru bodo lahko zahtevo za varstvo zakonitosti vlagali tudi zakoniti zastopniki njihovih registriranih verskih skupnosti po smrti obsojenca, nikakor pa ne gre za kršitev ustave, je še dejal Marolt, čemur nasprotujejo v opozicijski LDS.
