Pol stoletja od podpisa Elizejske pogodbe

V Berlinu danes slovesno obeležujejo 50. obletnico podpisa Elizejske pogodbe, ki je postavila temelje sprave in prijateljstva med Francijo in Nemčijo. Najvišji predstavniki obeh držav so ob tem predvsem zatrjevali, da se bo tesno sodelovanje v prihodnosti še krepilo, a obenem tudi niso pozabili na realnost in na trenutno aktualna vprašanja.

Uvod v današnji praznični dan je bil na francoskem veleposlaništvu tik ob Brandenburških vratih, kjer je francoski predsednik Francois Hollande sprejel nemško kanclerko Angelo Merkel. Voditeljema se je na srečanju za zaprtimi vrati pridružila vrsta vidnih kulturnikov iz obeh držav, med drugim režiserji, skladatelji in založniki.

Slovesnosti sicer v nemški prestolnici danes potekajo ves dan. Poleg srečanja Merklove in Hollanda so bili največ pozornosti deležni dopoldansko srečanje zgornjih domov obeh parlamentov, nemškega bundesrata in francoskega senata, in kasneje skupna seja vlad, popoldne pa še skupna seja nemškega bundestaga in francoske narodne skupščine.

Dan se bo zaključil s koncertom v berlinski filharmoniji, ki mu bo na povabilo nemškega predsednika Joachima Gaucka sledila še večerja.

Merklova in Hollande sta se ob priložnosti zavezala, da bo sodelovanje med njunima državama v prihodnosti še tesnejše, ter izpostavila skupno odgovornost Nemčije in Francije za Evropo. Med drugim sta napovedala krepitev sodelovanja na področju zunanje in obrambne politike. Merklova pa ni, kot piše dpa, Franciji dajala novih obljub glede pomoči pri vojaškem posredovanju v Maliju.

Kanclerka je sicer pohvalila napore Francije proti islamistom na severu Malija in menila, da s tem pomaga "vsem nam v Evropi in na svetu". Hollande je pohvalil podporo Nemčije z dvema transportnima letaloma transall.

Kanclerka in predsednik sta tudi obljubila, da bosta do maja predstavila skupne predloge za poglobitev gospodarskega in političnega sodelovanja v Evropi. Tudi dogovor glede prihodnjega večletnega finančnega okvira EU bo dosežen na osnovi skupnega kompromisnega predloga, sta zatrdila.

Kot je poudaril Hollande, je treba Evropi izkazati zaupanje v njeno prihodnost, Nemčija in Francija pa morata kot motor Evrope poskrbeti za to, da k temu pritegneta še druge države. "Mi smo tisti, ki moramo pokazati, kam pelje pot," je dejal.

V skupni izjavi, ki jo bodo danes potrdili nemški in francoski poslanci, medtem piše, da stoji Evropa pred velikimi gospodarskimi in političnimi izzivi. In prav v teh kriznih časih bi bilo treba nemško-francosko sodelovanje še posebej izkoristiti za krepitev povezanosti celotne EU.

Večja enotnost in povezanost Evrope, ki je ne bi smela zmotiti razhajanja pri gospodarskih in monetarnih vprašanjih, bi morala predvsem "mladim v Evropi dati novo perspektivo za izobraževanje, zaposlitev in rast", še poudarjajo poslanci.

Francija je že vse od leta 1961 najpomembnejša trgovinska partnerica Nemčije. Od januarja do novembra lani je Nemčija v Francijo izvozila za skoraj sto milijard evrov blaga, uvozila pa za dobrih 60 milijard.

Pahor se je poklonil državniški modrosti

Francosko in nemško veleposlaništvo v Sloveniji z Goethejevim in Francoskim inštitutom sta ob tej priložnosti organizirala koncert orkestra Akademije Branimirja Slokarja. Prireditve v Slovenski filharmoniji se je udeležil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je imel pozdravni nagovor.

Kot je povedal, se na današnji dan poklanjamo državniški modrosti, ki sta jo navdihovala mir in blaginja ljudi. "Čeprav je bila sprva ta modrost in zrelost nemško francoska, smo jo v zamisli evropske ideje združevanja posvojili mi vsi. V tem smislu želimo biti ponosni dediči poslanstva, ki nam edino zagotavlja mirno in varno prihodnost.Ta imenitna dediščina je staremu kontinentu zagotavljala najdaljše obdobje miru – z izjemo vojne na Balkanu, ki jo moramo v tem smislu vzeti kot svarilo," je poudaril.

Ob tej priložnosti je tudi dejal, da je sam velik zagovornik politično poglabljene Evropske unije. Vnovič je poudaril pomen nemškofrancoskega sodelovanja in preprčanje, da bo tudi to sodelovanje prispevalo kr politični pogobitvi EU. "Osebno govorim v tem smislu o Združenih državah Evrope. Za razliko od ameriških, v primeru Evrope ne sme in ne bo šlo za talilni lonec, ki bi izničeval nacionalne in druge posebnosti evropskih narodov in držav. Prav težave pri soočenju z globalno krizo bodo procese tega političnega poenotenja še pospešili. Ta proces bo vseskozi prežemal duh Elizejske pogodbe," je dejal. Pahor je v imenu Slovenije tudi čestital francoskemu in nemškemu predsedniku.

Brez sprave ne bi bilo današnje EU

Elizejsko pogodbo sta pred pol stoletja v Elizejski palači v Parizu podpisala tedanji nemški kancler Konrad Adenauer in francoski predsednik Charles de Gaulle. Pogodba je postavila temelje poznejšega francosko-nemškega prijateljstva in sprave ter njunega tesnega sodelovanja na področju mednarodnih odnosov, obrambe in izobraževanja.

Kot je ocenil francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre-Francois Mourier, se je pred pol stoletja zdelo kot utopija, a 50 let po podpisu Elizejske pogodbe sta Francija in Nemčija najboljši prijateljici na svetu. Nemški veleposlanik Werner Burkart pa je izpostavil, da je pomen pogodbe v spravi dveh nekdanjih smrtnih sovražnic.

Oba veleposlanika sta tudi poudarila, da brez nemško-francoske sprave ne bi bilo EU, kakršno poznamo danes.