Pol milijona evrov pomoči

Vladni obisk Gorenjske poteka prav v času, ko je regijo prizadela huda naravna nesreča, zato je celotna vlada danes veliko pozornosti namenila odpravljanju posledic ujme in zato tudi korigirala program obiska.

Žal se je obisk odvijal drugače, kot smo pričakovali in želeli," je uvodoma dejal premier Janez Janša, ki je izrazil sožalje svojcem žrtev, ki so umrle v povodnji, in pozval k solidarnosti v prihodnjih dneh, ko bo potrebno prizadetim pomagati tudi na individualni ravni. Pozdravil je odziv humanitarnih organizacij in izrekel priznanje reševalnim službam, gasilcem, civilni zaščiti in vojski. Ker je ujma terjala človeška življenja, pa bo vlada na četrtkovi seji obravnavala predlog, da bi petek razglasili za dan žalovanja.

O škodi, ki jo je torkovo neurje povzročilo, danes Janša še ni mogel govoriti. Poudaril pa je, da je bila sreča v nesreči, da je bil pas, prek katerega je ujma šla, relativno ozek in da so padavine trajale relativno kratek čas. Sicer bi bila škoda še bistveno večja. Janša je zavrnil tudi očitke, da bi se posledice ujme dalo omiliti, če bi bili sanacijskih ukrepi po zadnjih tovrstnih dogodkih korektno opravljeni. Poudaril je, da hudih posledic neurja ne bi mogli predhodno preprečiti, saj so bile padavine izredne in kaj podobnega v zgodovini Slovenije še ni bilo zabeleženega.

Ob pustošenju naravne ujme je premier še pozval k sodelovanju pri pomoči prizadetim in solidarnosti. Po njegovem mnenju bo končni obseg škode torkovega neurja bistveno večji, kot so predvidevali sprva. Predsednik vlade je še poudaril, da bo dodaten gospodarski in razvojni zagon na Gorenjskem pomenila prav regionalizacija. S tem, ko bo postala pokrajina, se bo Gorenjska bistveno hitreje razvijala, je prepričan premier.

Podobnik: Vlada že zagotavlja sredstva za obnovo

Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je danes dodobra spremenil predvideni program obiska na Gorenjskem, saj se je odločil dati prednost območjem, ki jih je prizadelo torkovo neurje. Tako je obiskal Kropo in Bohinj, kasneje pa bo odšel tudi v Železnike, kjer je stanje najslabše.

Po ogledu posledic neurja v Kropi, je Podobnik, ki ga je spremljal tudi minister za promet Radovan Žerjav, poudaril, da vlada že zagotavlja sredstva za nujno sanacijo, po pomoč pa se bo obrnila tudi na EU.

Po današnjih podatkih meteorološke službe je bilo torkovo neurje pojav, ki ga slovenska meteorološka stroka še ni izmerila, saj je količina padavin celo presegla 250 letno obdobje. "To je bila huda naravna katastrofa in dolžnost vlade je, da pomaga finančno in da sodeluje z ljudmi in gospodarstvom," je poudaril Podobnik, ki je za dosedanje delo na prizadetih območjih gasilcem in vsem ostalim, ki sodelujejo pri reševanju, izrekel pohvalo. Dejal je, da Gorenjska lahko pričakuje, da bo obravnavana prednostno in da bo nastala škoda čim hitreje pokrita.

Bajuk: Poiskali bomo ustrezne rešitve

"Obžalujemo, da so bile žrtve pri vsem tem. Vse drugo se da popraviti. Vedno je znala slovenska država to urejati in tudi tokrat bo,“ je po ogledu dejal minister Bajuk. "Organi in službe, ki delajo v prvih urah, imajo zagotovljena sredstva in opremo, ki so pripravljena za take primere, da lahko opravljajo svoje delo in sanirajo posledice neurja,“ je pojasnil minister in dodal: "Nosim odgovornost, da bomo zagotovili sredstva, ne samo v tem trenutku, ampak tudi za naprej.“

Žerjav: Potrebno je zagotoviti prevoznost cest

Minister Radovan Žerjav je po obisku Krope, kjer si je ogledal razdejanje, ki ga je voda pustila na cesti proti Dražgošam, poudaril, da je pri sanaciji posledic ujme ključno najprej zagotoviti prevoznost vseh cest, da bodo lahko ljudje normalno potovali domov. "Celovita sanacija bo trajala dalj časa in presega tudi finančne zmožnosti našega ministrstva," je poudaril minister.

Tudi po Podobnikovem mnenju je najbolj pomembna komunikacija z ljudmi. Sanacije, pri kateri bo na prvem mestu zagotavljanje varnosti, pa se bodo lotili postopno. Osrednjega pomena je vzpostavitev povezave med Bledom in Bohinjem, je ocenil minister in pojasnil, da bodo posebne službe opravile pregled, ali bo po odstranitvi naplavin cestna povezava do Bohinja varna.

Na zgornjem Gorenjskem je vreme hudo prizadelo tudi Kropo, kjer je voda razjedla ceste in kontaminirala vire pitne vode. Kot je po obisku tega kraja z bogato kovaško tradicijo dejal Podobnik, bo pri sanaciji Krope potrebno sodelovanje resorjev za kulturo, promet, okolje in prostor ter finance. "Velja namreč, da je to mesto zavarovano kot kulturna dediščina, hkrati pa ima tudi izredno težke pogoje za sanacijo," je dejal in pojasnil, da bo verjetno potrebno vsaj nekaj časa, da se pripravi projekt celovite sanacije.

Minister za kulturo Vasko Simoniti si je ogledal posledice torkovega neurja, ki je skoraj povsem uničilo partizansko bolnišnico Franjo. Kot je povedal je slika nastalih razmer še slabša, kot tista, ki so jo zjutraj dobili na vladi. Mislim, da se je vlada pametno odločila, ko je sprejela sklep, da popolnoma obnovi bolnišnico Franjo, je povedal minister za kulturo.

Natančnega datuma začetka obnove ta hip še ni mogoče določiti. Kot je napovedal minister, se bo sestal ožji odbor s predstavniki ministrstva, odbora za varstvo kulturne dediščine, z županom Cerkna Juretom Kavčičem in direktorico muzeja Idrija Ivano Leskovec. Najverjetneje bo potrebno ustanoviti še ožji, operativni odbor in državni odbor, ki bo bdel nad obnovo, je še dodal.

Naredili bomo vse, da se čimprej začne obnova, toda najprej je potrebno urediti dostope do bolnišnice. Zdaj so do Franje uspeli priti le alpinisti, ki so tudi fotografirali razmere, je pojasnil Simoniti.

Podobnik prav tako podpira celovito obnovo bolnišnice Franja in zagotovitev sredstev iz državnega proračuna. Ker je na območju v času pred neurjem potekala sanacija brežin s pomočjo evropskih sredstev, Podobnik predvideva, da bodo lahko del teh sredstev preusmerili tudi v rešitev dostopa do soteske in v prvo sanacijo. Prepričan je, da bodo s strani evropskih inštitucij lahko dobili tudi dodatno podporo.

Nesebična pomoč policistov

Policisti so v torek po močnih neurjih pozno v noč skupaj z gasilci, pripadniki civilne zaščite, Gorske reševalne službe in Slovenske vojske ter drugimi prostovoljci odstranjevali hude posledice padavin, naraslih voda, zemeljskih plazov in poplav po Sloveniji.

Generalni direktor policije Jože Romšek je vse policiste in sodelavce policije, ki so delovali na terenu in v operativnih štabih, pohvalil za nesebično in strokovno ravnanje v težkih razmerah, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.

Pol milijonov evrov za kritje stroškov

Vlada se je na današnji izredni seji v Kranjski Gori v okviru obiska na Gorenjskem seznanila s prvim poročilom o posledicah torkovega neurja, ki je prizadelo več delov države, ter o aktivnostih pristojnih ministrstev in služb na področju zaščite in reševanja ter odprave nastalih posledic. Vlada je sklenila, da za potrebe kritja prvih intervencijskih stroškov iz proračunske rezerve nameni pol milijona evrov, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Vlada je tudi sklenila, da se pri odpravljanju posledic neurja na prizadetih področjih v skladu s potrebami angažirajo dodatne enote Slovenske vojske. Vlada bo v celoti zagotovila finančna sredstva za celovito obnovo partizanske bolnišnice Franja.

Kot je pojasnil poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj, se tudi danes na vzhodnem delu države in na območju Selške doline izvajajo nujni ukrepi, ki jih v torek ni bilo mogoče izvesti, in se vzpostavljajo osnovni pogoji za življenje na najbolj prizadetih območjih. "Gre za vzpostavitev komunikacije, začetek črpanja vode iz objektov, preprečitev kontaminacije z nevarnimi snovmi in ureditev začasne vodooskrbe," je dejal.

Povedal je, da je v Železnikih trenutno preko 60 pripadnikov Slovenske vojske in več kot 100 gasilcev, zagotovljena pa je tudi ustrezna logistična podpora. "Ko bodo osnovni ukrepi izvršeni, pa bomo število teh ljudi še prilagodili potrebam," je dodal Bogataj, ki je opozoril, da bo glede na stanje zagotovo trajalo vsaj nekaj dni, da bodo prvi ukrepi dokončno izvedeni.