Pokrito smučišče v Mariboru?

Če lahko tovrstne smučarske dvorane, ki omogočajo celoletno smuko, v Dubaju postavijo sredi puščave, rastejo pa že tudi po Evropi, potem jo lahko ob bistveno boljših reliefnih pogojih postavimo tudi pri nas. Tako Smučarska zveza Slovenije (SZS). "Dvorane se postavljajo po celem svetu in verjamemo, da si jo zaslužimo tudi v Sloveniji," razmišlja njen direktor Uroš Zupan.

Ideji, da bi za okoli 120 milijonov evrov vredno smučarsko dvorano postavili Pod Joštom na območju Kranja, so se domačini in lastniki zemljišč pred dvema letoma uprli, mariborska občina pa pobudo smučarske zveze pozdravlja. "Mi to zadevo se pravi ambiciozno sprejemamo, bo pa treba narediti študijo izvedljivosti, ali je možno sploh takšen velik objekt umestiti v prostor," pravi podžupan Mestne občine Maribor Samo Peter Medved.

Ranko Šmigoc, direktor Marproma, ki upravlja smučišča, je optimističen, a tudi realen. "Pravzaprav imamo smučišče v mestu, imamo vso potrebno infrastrukturo, imamo celotno hotelirsko zaledje, tako da tukaj so pogoji bistveno boljši, je pa res, da je seveda umestitev takšnega kolosa v prostor pa posebej zahtevna dimenzija, ki ne zajema zgolj samo stroke, ampak zajema tudi širšo javnost."

A že mnenja ljubiteljev smučanja so deljena. Pogled na Pohorje in uporabnost tega predela bi se spremenila. Dvorana bi namreč segala od izteka ob hotelu Arena do Trikotne jase. Na progi, ki v dolžino meri 750, v širino pa 60 metrov.

"Jaz mam posnetke teh dvoran, saj lahko pol pokažem, kako to zgleda od daleč. To zgleda grdo. Ker to je en tujek v lepo gozdnato področje, ki enostavno ne bi sedel, okoljevarstveniki, vsi ostali, medtem ko ta proga Jonatan je pa že oddaljena," razlaga oče slovenskega alpskega smučanja Tone Vogrinec, ki dvorano vidi na nekdanji progi Jonatan, s čimer bi končno izkoristili, pravi, tudi vmesno postajo gondole.

"Teh dvoran v Evropi sploh ni, tako da mi govorimo tukaj o zaledju vsaj 50 do 70 milijonov prebivalcev v bližnji okolici, katerim bi lahko ponudili nekaj takega, kar je sorazmerno velik potencial." Tako pa Šmigoc, strinja se tudi Zupan: "To bi bil velik potencial tudi s turističnega vidika."

Ostaja pa vprašanje financiranja. "Mestna občina Maribor je daleč od tega, da bi takšen projekt lahko finančno vodila, da bi bil vzdržen, tukaj je možno ali od različnih sofinanciranj Evrope, kot je bilo v primeru nordijskega centra v Planici," razmišlja Medved. "Sigurno, da Smučarska zveza Slovenije tega ni sposobna sfinancirati, to bi moral biti širši interes, interes države, lokalne skupnosti, verjetno tudi kakega zasebnega partnerja," dodaja Zupan.

Vogrinec pa: "Investitor v Sloveniji ga ne bo. Ampak danes se v svetu vrti toliko denarja, toliko bogatešev, investitorjev in iščejo možnosti, kje bi se lahko kaj investiralo. In zakaj ne bi Maribor z nekim ambicioznim projektom šel na to tržišče. Ampak ti moraš imeti podlage. In bi morda bili prvi v tem delu Evrope." Z dvorano, ki bi omogočala 365 dni smučanja. Za rekreativce, za trenažni proces profesionalnih alpskih smučarjev, tudi za šolske in obšolske dejavnosti. Predvsem pa za razcvet turizma.

Česar se zaveda tudi Zupan. "Na koncu koncev pa bi en tak projekt zagotavljal tudi skoraj gotovo možnost organizacije tekmovanj najvišjega ranga, namreč z enim pokritim smučiščem na tem reliefu Habakuka, ki vemo, da je gostil tudi tekme svetovnega pokala, bi verjetno lahko uspešno kandidirali tudi za te tekme najvišjega ranga."

Izključena pa ne bi bila niti vrnitev Zlate lisice, dodaja Vogrinec. Ki jo je Maribor z enim najnižje ležečim smučiščem v Evropi izgubil zaradi vse toplejših zim. Prizori,  ko je smuka vendarle možna do doline, so namreč vse bolj poredki.