Slovenija

Pokrajine tudi 'od spodaj'

Postojna, 12. 12. 2005 11.17 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Eden izmed ciljev sedanje vlade je ustanovitev pokrajin, kar bo poskušala doseči z ustavnimi spremembami.

Predsednik vlade Janez Janša: Če v parlamentu ne bo ustavne večine za ustanovitev pokrajin, bo vlada pripravila zakon, da bodo skupine občin lahko same ustanovile svojo pokrajino.
Predsednik vlade Janez Janša: Če v parlamentu ne bo ustavne večine za ustanovitev pokrajin, bo vlada pripravila zakon, da bodo skupine občin lahko same ustanovile svojo pokrajino. FOTO: POP TV

Ni prav, da državna raven določa delovanje lokalnih skupnosti z različnimi predpisi, meni predsednik vlade Janez Janša. "Sedanja vlada ima nekoliko drugačen pogled na lokalno samoupravo, kot ste bili morda navajeni doslej," je Janša v uvodu k današnjemu srečanju nagovoril župane slovenskih občin. "Tako ni pristojnost vlade, da posega v razmerja lokalnih proračunov ali da določa višine plač županov."

Predsednik vlade je zbranim županom zagotovil, da je eden izmed ciljev sedanje vlade ustanovitev pokrajin, ki jo bodo poskušali doseči z ustavnimi spremembami. Po Janševih besedah je to eden izmed ciljev vlade v tem mandatu.

Vlada bo pripravila recept za ustanovitev pokrajin

Če pa spremembe ustave ne bodo mogoče, ker je za to potrebna dvotretjinska večina poslanskih glasov v državnem zboru, pa bo vlada poskušala pokrajine ustanoviti "znotraj obstoječega ustavnega okvira". "V tem primeru bo do konca mandata pripravljen postopek za njihovo ustanavljanje," je še zatrdil premier.

Predsednik vlade se je v svojem nagovoru dotaknil tudi splošnega stanja v Sloveniji in vladnega okvira gospodarskih in socialnih reform. Socialne in gospodarske reforme pa so po njegovih besedah "neizogibne, zavedanje o nujnosti reform je tudi del splošne evropske zavesti". Vladne reforme sicer županom predstavljata še vodja vladnega odbora za reforme Jože P. Damijan in nacionalni koordinator za izvajanje lizbonske strategije Janez Šušteršič.

Živahna razprava se je med drugim vrtela okrog financiranja družinskih pomočnikov. Po dosedanji ureditvi invalidna oseba v primeru izbire družinskega pomočnika obdrži pravico do dodatka za tujo nego in pomoč, vendar ji ta pravica v času, ko ji pomoč nudi družinski pomočnik, miruje. Po zdaj predlagani rešitvi bo dodatek za tujo nego in pomoč oziroma dodatek za pomoč in postrežbo, ki je po dosedanji ureditvi miroval, država namenila občini.

Prenizke županske plače se bodo zvišale

Minister za javno upravo Gregor Virant je med drugim predstavil vladne aktivnosti na področju plačnega sistema. Tistim funkcionarjem, ki se jim z vladnim odlokom povečuje osnovna plača, bodo povišanja postopna do konca leta 2009. "Njihove plače so bile v nekaterih primerih leta 1998 močno znižane," je pojasnil Virant. Največje nesorazmerje je bilo ravno pri plačah županov, zato naj bi se te zvišale v povprečju za 20 odstotkov. Na seji vlade se je sicer odprlo vprašanje, ali vlada sploh lahko določa plače županov ali pa je to zgolj stvar lokalnih skupnosti.

Vladni odlok je tako nekakšen kompromis, saj so plače županov v njem urejene, hkrati pa se občinskim svetom dopušča, da sami določajo plačne razrede za svoje župane. Ker ta del vladnih rešitev z občinami še ni usklajen, je Virant zbranim županom naložil, da do predloga oblikujejo enotno stališče.

Preveliko zadolževanje nekaterih občin

Državni sekretar na ministrstvu za finance Žiga Lavrič je županom spregovoril o primerni porabi občin. Tako vlada v proračunih za prihodnji dve leti predvideva 4,5-odstoten dvig sredstev za porabo občin.

Sicer pa finančno ministrstvo občine opozarja na preveliko zadolževanje. Nekatere občine so namreč močno zadolžene, nekatere imajo tudi zelo drage kredite. Lavrič tako predlaga zadolževanja pod boljšimi pogoji tako, da se občine vključijo v enotni zakladniški račun države.

SORODNI ČLANKI