Pokrajine - da ali ne?

Pred nedeljskim referendumom o pokrajinah se referendumsko dogajanje stopnjuje. Potem ko je koalicija 17. aprila sklenila, da se državnemu zboru predlaga razpis posvetovalnih referendumov na 13 območjih, ki naj bi v prihodnosti postali pokrajine, je državni zbor 22. maja podprl odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o pokrajinah. Odlok določa referendumska vprašanja, o katerih se bodo volivke in volivci izrekali na referendumu, ki bo v nedeljo, 22. junija.

Odlok, ki so ga v državni zbor vložile SDS, NSi in SLS, določa, da se bo na referendumu izrekalo o 13 pokrajinah (12 plus Ljubljana), to so: Celjska, Dolenjsko-belokranjska, Gorenjska, Goriška (Severnoprimorska), Koroška, Osrednjeslovenska, Posavska, Pomurska (Prekmursko-prleška), Obalno-kraška (Južnoprimorska), Vzhodnoštajerska (Ptujsko-ormoška), Savinjsko-šaleška in Mariborska (Osrednještajerska). Mesto Ljubljana bi tako po vzoru nekaterih podobnih ureditev v Evropski uniji, dobilo status samostojne pokrajine z vsemi pokrajinskimi pristojnostmi. O čem bomo odločali volivke in volivci ...

Člani DVK so na današnji seji sprejeli navodilo okrajnim volilnim komisijam in komisijam volilnih enot o izvedbi postopka ugotavljanja izida glasovanja in izida referenduma. Volilne komisije volilnih enot bodo morala začasne uradne delne izide DVK sporočiti najpozneje v torek, 24. junija, okrajne volilne komisije pa morajo nato končni uradni izid ugotoviti do 27. junija. Okrajne komisije morajo zapisnike o ugotovitvi končnega uradnega izida dostaviti do 1. julija, volilne komisije volilnih enot pa na njihovi podlagi do 2. julija ugotoviti izid glasovanja za območje volilne enote.

Državna volilna komisija bo uradne izide glasovanja predvidoma ugotovila 8. julija. Zoper odločitev DVK bo v treh dneh mogoče vložiti pritožbo, nato bodo izidi objavljeni v Uradnem listu, državni zbor pa ima osem dni časa, da jih razglasi.

Tajnik DVK Golobič je na seji komisije izpostavil težavo pri ugotavljanju izida na voliščih, kjer glasujejo volivci s stalnim naslovom v drugem okraju. Golobič je ob tem predlagal, da se te rezultate na podlagi zapisnikov upošteva na državni ravni, nato pa jih posreduje okrajnim volilnim komisijam.

Zakaj pokrajine?

Kot je zapisano v gradivu, ki je objavljeno na vladni spletni strani, o nujnosti ustanovitve pokrajin v Sloveniji pričajo številni kazalci, od notranjepolitičnih do mednarodnih. Posamezna območja Slovenije so v neenakopravnem položaju, kar pomeni, da državljani nimajo enakih ali primerljivih bivanjskih pogojev. Kot je še zapisano na vladni spletni strani, se ekonomska rast, sonaraven razvoj in kakovostne javne službe, lahko učinkoviteje uveljavljajo, če oblastne institucije niso centralizirane.

Premier Janez Janša je prepričan, da Slovenija potrebuje pokrajine za hitrejši in enakomernejši razvoj, saj le te predstavljajo nov razvojni inštrument, ki bo omogočal, da bodo regije, ki se že zdaj hitro razvijajo, s tem tempom nadaljevale, tiste, ki zaostajajo, pa bodo lahko razvojno napredovale. "Pokrajine kot razvojni inštrument so v korist tako centra kot tudi področij izven osrednje Slovenije,“ je poudaril predsednik vlade in ob tem dodal, da prevelika centralizacija ne koristi nikomur. V kolikor se bodo sedanji razvojni, selitveni in infrastrukturni trendi nadaljevali, lahko, po njegovih besedah, čez deset let realno pričakujemo, da bodo nekatere slovenske pokrajine razvojno bistveno bolj zaostajale za osrednjo Slovenijo, medtem ko se bo slednja dušila v prometu ter spopadala z urbanističnimi in komunalnimi problemi. Državni zbor je, po mnenju premierja, z razpisom posvetovalnega referenduma o ustanovitvi pokrajin vladi omogočil, da še v tem mandatu pripravi nov predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, ki bo v popolnosti upošteval rezultate referendumov, je zapisano na spletni strani vlade.

Premier Janša se je odzval tudi na poziv ljubljanskega župana Zorana Jankovića k bojkotu referenduma in poudaril, da je vlada pri oblikovanju pokrajinskega zemljevida sledila predlogu, ki ga je izoblikoval in formalno potrdil ljubljanski mestni svet. "Iz tega vidika je popolnoma nerazumljivo, da zdaj, ko je tej zadevi ugodeno, ko je tukaj prišlo do uskladitve, župan Mestne občine Ljubljana poziva na bojkot," je še menil premier.

Pozivi k bojkotu referenduma

Ljubljanski župan Zoran Janković je včeraj ponovno pozval Ljubljančane, naj ne gredo na nedeljski referendum, ker je to "cirkus" in zapravljanje denarja. Kot je dejal, soglaša, da bo pokrajinska zakonodaja omogočila enakomernejši razvoj, vendar je še vedno prepričan, da je število pokrajin preveliko. Poudaril je, da vlada ni predstavila potrebnih analiz.

K bojkotu referenduma je danes pozvala tudi zunajparlamentarna Lista za pravičnost in razvoj (LPR). Po mnenju predsednika LPR Stojana Auerja je referendum popolnoma nepotreben, saj zaradi nesmiselnih referendumskih vprašanj o ničemer ne odloča.

Kot je danes na novinarski konferenci poudaril Auer, bi se morali državljani izrekati o tem, koliko pokrajin si pravzaprav želijo. Po njegovih besedah predlagani pokrajinski zemljevid po nepotrebnem spreminja zgodovinske meje in namesto enotne štajerske pokrajine ponuja tri ločene pokrajine.

Mnenja so deljena – nekateri so za ...

Severnoprimorska regijska odbora SLS pozivata ljudi, naj se udeležijo nedeljskega posvetovalnega referenduma, katerega izid bo za državo "moralno obvezujoč", in podprejo ustanovitev samostojne Goriške oz. Severnoprimorske pokrajine. "Bojkot bi bil največja napaka," je prepričan župan občine Kanal ob Soči Andrej Maffi. Predsednik SLS Bojan Šrot, vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik in predsednik Kluba županov SLS Franc Bogovič so na današnji novinarski konferenci v Celju podprli uvedbo pokrajin. Po Šrotovi oceni je ministru za lokalno samoupravo Ivanu Žagarju uspelo spraviti vsebino pokrajinske zakonodaje na najvišji nivo konsenza, zato je projekt uvedbe pokrajin dobro pripravljen in je optimalen.

Drugi so proti ...

Župani zgornjegorenjskih občin pa pozivajo svoje občane, naj se v nedeljo udeležijo posvetovalnega referenduma o pokrajinah in glasujejo proti gorenjski pokrajini. Prepričani so namreč, da bi negativen rezultat referenduma omogočil kvalitetnejšo, predvsem pa učinkovitejšo in pravičnejšo razdelitev Slovenije po pokrajinah.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič je na novinarski konferenci dejal, da je nedeljski posvetovalni referendum o pokrajinah "eklatantna Janševa poteza pred volitvami". Ob tem je poudaril, da je proti drobitvi Slovenije na majhne pokrajine. Prepričan je tudi, da je tolmačenje rezultatov referenduma "nedodelano in nejasno".

Tudi LDS Novo mesto nasprotuje nedeljskemu posvetovalnemu referendumu o ustanovitvi pokrajin. Referendumsko vprašanje je omalovaževanje državljank in državljanov in prelaganje odgovornosti, izid referenduma pa ne bo odločil o ničemer, saj za državni zbor ni obvezujoč, so zapisali v sporočilu za javnost.

Razprava o pokrajinah je zaradi neupoštevanja predlogov strokovne javnosti in opozicije s strani vlade izgubila ves državotvorni značaj, je sporočila predsednica LDS Katarina Kresal. Po njenem mnenju bi se morala vlada potruditi za čim večje soglasje političnih strank, "saj si vsi želimo, da bi pokrajine res prinesle hitrejši razvoj Slovenije".

Referendum o pokrajinah je nesmiseln, saj ne odloča o pomembnih parametrih pokrajin, so tudi prepričani v gorenjskem pokrajinskem odboru stranke Zares. Predsednik odbora Igor Velov je na današnji novinarski konferenci poudaril, da so ljudje zavedeni, saj bodo odločali samo o tem, kakšen bo zemljevid in ime pokrajin.

Krščanski socialisti Slovenije (KSS) pa so na današnji novinarski konferenci predstavili nov model deželne ureditve Slovenije, ki so ga izoblikovali v sodelovanju s civilno družbo in nevladnimi organizacijami. Za Slovenijo je optimalna rešitev razdelitev na pet dežel, ena od teh bi bila ljubljanska, je poudaril predsednik KSS Andrej Magajna.