Pokopališče na Golovcu bo spominski park, ureditev poti pod celjskim Starim gradom

Celjska občina bo do začetka poletja na gozdnem pobočju pod Starim gradom uredila mrežo novih tematskih pešpoti, ki se bodo navezovale na Pelikanovo pot in bodo vključevale poučne tematske točke.

"Povezale bodo prostor pod grajskim gričem, ohranjale prvinskost naravnega okolja in omogočale varen dostop do novo urejene plezalne stene," ob tem napovedujejo na občinski spletni strani. Kot dodajajo, so se pri izvedbi projekta namreč povezali s Celjskim mladinskim centrom, ki bo v sodelovanju s Planinskim društvom Celje – Matica uredil plezalno steno pod gradom. "Ta bo urejena tako, da bo varna za vse, ki so navdušeni nad plezanjem," obljubljajo na Mestni občini Celje (MOC).

Krožne tematske poti in ureditve

Trase novih, okoli 850 metrov dolgih poti, so določili s pomočjo gozdarjev, geologov in članov plezalnega društva. Opremljene bodo z lesenimi klopmi in informacijskimi tablami, na katerih bodo med drugim opisani zanimivi geološki pojavi. Arhitekturni načrt je izdelal ljubljanski atelje Ostan Pavlin.

Ko se bodo sprehajalci sprehajali po novih poteh, se torej ne bodo le naužili svežega zraka, ampak bodo izvedeli tudi marsikaj zanimivega o balvanih, večjih gmotah kamnine, ki jih je prinesel ledenik v ledeni dobi, o drevesih, gradu, mestu in o znamenitem celjskem fotografskem mojstru Josipu Pelikanu, po katerem se tudi imenuje Pelikanova pot.

Pod strmo skalno steno, kjer je delno poravnano območje, posuto z materialom ruševin gradu, so pred nekaj dnevi že postavili pokrito leseno klop. "Veseli smo, da so obiskovalci nad to pridobitvijo navdušeni. Z namestitvijo podesta bo tam nastal zelo prijeten prostor za počitek in druženje, ob njem pa bo še predstavitvena točka grajskega plezališča," so navedli na občini.

Nove poti bodo sestavljali trije med sabo povezani odseki. Peščena sprehajalna pot po južnem grajskem jarku do razgledišča bo dolga 190 metrov in široka nekaj več kot meter in pol. Začela se bo na zahodnem delu predgradja in se zaključila ob izteku jarka na razgledni točki. Težja planinska pot ob plezališču oziroma ob grajski steni bo za polovico ožja, sedem metrov daljša in speljana čez strmo pobočje. Navezala se bo na novo, 465 metrov dolgo pot, ki bo urejena po jugozahodnem pobočju in bo označena kot lahka planinska pot.

Izgradnja poti pod plezališči grajske vedute bo stala okoli 50.000 evrov.

'Plezaj kot grof'

Celjski mladinski center pa je lani skupaj s Planinskim društvom Celje – Matica uspešno kandidiral na razpisu programa Evropske solidarnostne enote s projektom Plezaj kot grof. Gre za projekt, katerega cilj je obnova dotrajane naravne plezalne stene pod Starim gradom Celje in je nastal na pobudo mladih plezalcev. Marca letos so v Plezalnem centru Celje izvedli delavnico plezanja, pripravili pa bodo tudi brošuro, v kateri bodo strnili vse podatke o varni uporabi plezalne stene.

Nekdanje pokopališče na Golovcu bodo preuredili v spominski park

Celjska občina bo v prihodnjih letih postopoma obnovila tudi nekdanje slovensko pokopališče, ki leži na južni strani Golovca in je bilo leta 1986 razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. V tesnem sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje in celjsko območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) ga bodo preuredili v spominski park.

Za preureditev so v rebalansu letošnjega proračuna, ki so ga sprejeli ta teden, rezervirali 20.000 evrov, so sporočili s celjske občine. Navedli so tudi, da je bilo na tem pokopališču pokopanih veliko pomembnih Celjanov, zato ne sme več propadati. Nekatere nagrobnike je uničil zob časa, nad drugimi pa so se znesli vandali, zato bodo z dograditvijo in rekonstrukcijo ograje najprej omejili dostop do pokopališča.

Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki ga je celjski mestni svet sprejel leta 2018, predvideva, da se nekdanje slovensko pokopališče na Golovcu uredi kot spominski park in da se vključi v sistem sprehajalnih ter rekreacijskih pešpoti, katerih zasnova in ureditev je predvidena na širšem parkovnem območju Golovca.

Skupaj s strokovnjaki bodo zato sprejeli odločitev, katere nagrobnike in grobnice bodo ohranili in kje bi bilo najprimerneje urediti osrednji pietetni prostor, na katerem bodo lahko obiskovalci prižgali svečo in se poklonili spominu na znamenite Celjane, ki so tam pokopani. Celoten pokopališki prostor bodo uredili kot spokojno parkovno površino, ga opremili z informativno tablo in tako spomin na prednike ohranili tudi za zanamce.

"Pokopališča so kot kulturna dediščina pomemben del naše zgodovine. So opomnik svojega časa, ki pripoveduje zgodbe o ljudeh in zgodovini. V drugi polovici 19. stoletja se takratni občini Celje mesto in Celje okolica nista mogli dogovoriti, kje bosta uredili novo celjsko pokopališče. Zaradi naraščajočih mednacionalnih trenj so Celjane nemške narodnosti leta 1879 začeli pokopavati na današnjem celjskem mestnem pokopališču ob Mirni poti, ki so ga takrat imenovali nemško pokopališče," pojasnjujejo na MOC.

"Na drugi strani mesta, na Golovcu, pa so leto pred tem uredili pokopališče za Slovence. Poleg nekaterih poslancev in ministrov so tam pokopani tudi prvi celjski župan Juro Hrašovec, narodni voditelj Josip Sernec ter industrialec Peter Majdič."

Zadnji zemeljski pokop na pokopališču na Golovcu je bil opravljen marca 1951, v grobnico pa v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja.