'Pokojninski reformi se ne moremo izogniti'

Vlada bo predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti pripravila do konca avgusta, pri čemer bo obseg odhodkov določila pri desetih milijardah evrov. Zaenkrat je zahtev za 800 milijonov evrov več, usklajevanja se nadaljujejo, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.

Gaspari je spomnil, da želi vlada javnofinančni primanjkljaj z zdajšnjih 5,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2013 znižati na 1,6 odstotka BDP, javni dolg pa ne pustiti nad okoli 50 odstotkov BDP. Kako hitro se bomo približevali temu cilju, določa danes določena formula, ki jo bo vlada zapisala v proračunski memorandum, ki ga bo septembra poslala v obravnavo v DZ skupaj s predlogom državnega proračuna za leti 2011 in 2012 ter ostalimi proračunskimi dokumenti.

Ciljna rast javnofinančnih odhodkov za vse štiri blagajne bo odvisna od trendne rasti potencialnega proizvoda, popravljene za dejanski odmik javnofinančnega primanjkljaja od ciljanega ter dejanski odmik ravni javnega dolga od željenega, je Gaspari predstavil formulo.

Vlada bo poskušala iskati rešitve na prihodkovni strani proračuna pretežno z obdavčitvijo premoženja oz. nepremičnin, je poudaril minister. Po drugi strani pa se ne bo mogoče izogniti ukrepom na področju pokojninskega sistema, zdravstva in plač, je menil. Pokojninska reforma zahteva predvsem podaljšanje aktivne dobe zaposlitve, pri tem pa je po Gasparijevih besedah pomembno, kako bo usklajena z zdravstveno reformo. Glede te je napovedal možnost ukinitve premijskega načina plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prehod na obvezno obliko.

Dokončne odločitve o tem še ni, a če ne želimo ogroziti konkurenčnosti gospodarstva, bo treba morebitno takšno povečanje prispevne stopnje nadomestiti z davčnimi in drugimi razbremenitvami stroškov delovne sile, je menil. Kot eno od možnosti je navedel širitev osnove za plačilo prispevkov na dohodke, kot so denimo avtorski honorarji in podjemne pogodbe.

Ob tem je napovedal potrebo, da se plače v javnem sektorju v prihodnjih dveh letih ne valorizirajo. "Pri tem nismo izjema v Evropi, prej smo med tistimi, ki to delamo zmerno," je dejal.

Da bi bilo fiskalno breme znosno, vlada razmišlja tudi o prodaji državnega premoženja, ki nima strateškega pomena, možnosti zvišanja prispevne osnove za posamezne poklice ter spremembah pri premoženjskih davkih. V zakonu o davku na nepremičnine bi morali omogočiti nizko obdavčitev za prvo stanovanje in rezidenčno bivanje v objektu, za ostale nepremičnine pa je obdavčitev lahko tudi progresivna, je menil in poudaril, da bi morali biti ljudje enakomerno obdavčeni glede na ekonomsko moč.