Tema današnje seje Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenje (OZS) je bila pokojninska reforma, obrtnikom in podjetnikom pa se je pridružil tudi minister za delo Luka Mesec. Sporočili so mu, da bo OZS dal soglasje k reformi, če ne bo prišlo do dodatnih obremenitev delodajalcev.
"V OZS smo že od samega začetka odločno nasprotovali dodatnim obremenitvam, ki bi jih lahko prinesla pokojninska reforma. Že ob napovedi poviševanja prispevnih stopenj smo imeli pomisleke. Verjamem, da je prevladal razum in da bomo prišli do rešitve, s katero delodajalci nimamo težav. Želimo ohraniti prispevne stopnje takšne, kot so, saj so plače v Sloveniji že sedaj nadpovprečno obremenjene, na kar nas opozarja tudi OECD. Poleg tega pa je tudi vlada napovedala, da bo sledila cilju razbremenitve plač. Za espeje prav tako ne sme priti do povišanj, nasprotujemo pa tudi uvedbi obveznega drugega stebra," je uvodoma dejal predsednik OZS Blaž Cvar.
Mesec je pojasnil, da pokojninsko reformo potrebujemo, ker se kot družba staramo. "Razmerje med upokojenci in aktivno populacijo se zelo spreminja. Čez 25 do 30 let bomo morali za pokojnine odšteti okrog 16 odstotkov BDP, zdaj odštejemo približno 10 odstotkov."
Pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta za pokojninske spremembe je v ponedeljek končala delo z vsebinskega vidika. Zdaj bo vlada pripravila osnutek dogovora o usklajenosti členov, ki naj bi ga socialni partnerji podpisali v ponedeljek.
Zimski dodatek za upokojence?
Med novostmi, ki so jih na zadnjih pogajanjih socialnih partnerjev o pokojninski zakonodaji predlagali na vladni strani, je nov sistemski dodatek za upokojence, t. i. zimski dodatek, je poročal Radio Slovenija. Neuradno naj bi zimski dodatek še letos ali najpozneje na začetku prihodnjega leta prejeli vsi upokojenci. Zaradi prehodnega obdobja naj bi se zneski po letih izplačevali v različnih zneskih, gibali pa naj bi se od 150 do 250 evrov.
Da gre za nekakšno blažitev učinkov, ki jih bo imel novi način usklajevanja pokojnin, menijo v Sindikatu upokojencev Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Predsednica sindikata Francka Ćetković je pri tem poudarila, da so za predlog o božičnici ali zimskem dodatku izvedeli le iz govoric.
V pogajalski skupini, v kateri sta poleg vladne strani še stran delodajalcev in stran sindikatov, o vsebini sprememb namreč še ne govorijo v javnosti. Nič ni dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse, se še vedno glasi njihov dogovor.
Po neuradnih podatkih STA pa naj bi se pokojnine glede na zdajšnji predlog od leta 2026 do leta 2030 usklajevale za 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače in za 50 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Od leta 2031 pa bi delež rasti plač upoštevali vse manj, delež rasti inflacije pa vse bolj, dokler leta 2040 deleža rasti plač ne bi upoštevali v 20 odstotkih, deleža rasti inflacije pa v 80 odstotkih.
Po veljavni ureditvi pri redni uskladitvi, ki jo izvedejo februarja, upoštevajo 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu.
Pričakovati je, da bo vsebina predlaganih pokojninskih sprememb znana v ponedeljek, ko naj bi pogajalske strani podpisale dogovor o usklajenosti členov iz predloga novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pogajalska skupina je namreč v ponedeljek končala delo z vsebinskega vidika. Zdaj pa bo vladna stran pripravila osnutek dogovora o usklajenosti členov, ki ga bodo zatem obravnavali organi delodajalcev in sindikatov. Če se bodo ti strinjali z vsebino novele, bo dogovor podpisan. Potem bo sledila javna obravnava pripravljene novele.
Predsednik vlade Robert Golob je po nedavnem koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju znova zatrdil, da delovne dobe ne bodo podaljševali in da ta ostaja 40 let. Pač pa se bo po neuradnih informacijah, ki jih je pridobila STA, postopno od leta 2028 podaljševala zahtevana upokojitvena starost, in sicer s 60 na 62 let za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa oz. s 65 na 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe. Zadnje leto prehodnega obdobja bi bilo leto 2034.
Podaljševalo naj bi se tudi obdobje za izračun pokojninske osnove. Po prehodnem obdobju, ki bi se začelo leta 2028, naj bi od leta 2035 naprej upoštevali 40 let zavarovanja. Pet najmanj ugodnih let za zavarovanca pa bi izločili. Po veljavni zakonodaji upoštevajo 24 katerih koli zaporednih let, ki so za zavarovanca najbolj ugodna.
Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe pa naj bi se z zdajšnjih 63,5 odstotka po prehodnem obdobju zvišal na 70 odstotkov.
Glede prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po dozdajšnjih neuradnih informacijah naj ne bi bilo nobenih sprememb. Glede drugega stebra oz. dodatnega pokojninskega zavarovanja pa naj bi se odločili po koncu javne obravnave.
KOMENTARJI (190)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.