Vlada je predlog nove pokojninske zakonodaje, ki ga je socialnim partnerjem že predstavila, objavila na svoji spletni strani. Ob samem besedilu predloga podrobneje pojasnjuje glavne razloge za spremembe in njihove cilje.
Kot so sporočili z urada vlade za komuniciranje, predlog "ponuja odgovore hitrim spremembam v razvoju družbe". "Predlagani zakon je podlaga, s katero se lahko v najkrajšem možnem času prepreči negativne trende, ki jih beleži pokojninska blagajna," so navedli.
Po predlogu bi ohranili socialno državo in ustavili padanje pokojnin, pokojninsko blagajno pa bi finančno stabilizirali najmanj do leta 2020, so povzeli.
Spremembe v pokojninskem sistemu so, kot so spomnili, nujne zaradi neugodnih demografskih trendov, prezgodnjega upokojevanja, slabitve pokojninske blagajne, zniževanja vrednosti začetne pokojnine, nepreglednosti sedanjega sistema in posledično zviševanja javnega dolga.
Kaj so torej ključne spremembe, ki jih predlaga vlada?
Vlada predlaga, da se upokojitvena starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške in ženske z najmanj 15 let zavarovalne dobe postopoma dviguje na 65 let, minimalna starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa bo 60 let ob sočasnem izpolnjevanju 40 let pokojninske dobe brez dokupljene dobe (ženske in moški). Upokojitvena starost za predčasno pokojnino bo za oba spola 60 let, predčasno pa se bodo lahko zavarovanci upokojili ob dopolnitvi 40 let pokojninske dobe.
S predlogom zakona se odmerni odstotek zaustavlja na sedanji vrednosti 78 odstotkov in s tem preprečuje nadaljnje padanje pokojnin, pravijo predlagatelji reforme.
Predvideva se vzpostavitev informativnega računa, na katerem se bodo za vsakega zavarovanca posebej beležili njegovi matični podatki o obračunanih in plačanih prispevkih. Cilj uvedbe informativnih individualnih računov je zagotoviti dodatno preglednost celotnega pokojninskega sistema in tako povečati zaupanje zavarovancev v sistem.
Z reformo se uvaja nov bonus za tiste, ki ostanejo zaposleni tudi po dopolnjeni polni pokojninski dobi. Vsako leto po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine bodo tako ob plači upravičeni še do 20 odstotkov pokojnine, ki bi jim pripadala ob upokojitvi. Bonus bo zavarovanec užival vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do 65 leta starosti.
Nadalje se obračunsko obdobje za odmero pokojnine zviša na 28 let. Upoštevajo se namreč plačani prispevki v 28-letnem obdobju z možnostjo izvzema najmanj ugodnih 3 let, s čimer bo omogočen pravičnejši način odmere pokojnine.
Delna upokojitev bo po novem omogočena vsem in ne le osebam, ki imajo sklenjeno delovno razmerje, kar pomeni, da bo delna upokojitev mogoča tudi za druge kategorije zavarovancev (npr. samozaposlene, kmete itd.). Prav tako bo v primeru delne upokojitve omogočen fleksibilen delovni čas ob zakonski ureditvi dnevnega minimuma.
Reforma predvideva, da se pokojnine uskladijo za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in za 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih stroškov. Uskladitev pokojnin ne more biti nižja od ugotovljene rasti cen življenjskih stroškov.
Za večino zavarovancev se določa prispevna stopnja, povišana z zadnjo spremembo pokojninskega načrta sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo mora plačevati delodajalec, hkrati s tem pa se na novo definira tudi pravica do poklicne pokojnine.
Dodatno zavarovanje predstavlja zbiranje sredstev na osebnih računih članov te oblike zavarovanja z namenom, da se posamezniku v času uživanja pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotovi dodaten dohodek, še pravi vlada.
Pogajanja naj bi se začela v sredo
Pogajanja o pokojninski reformi naj bi se v okviru delovne skupine Ekonomsko-socialnega sveta, ki vključuje predstavnike vlade, delodajalcev in sindikatov, začela v sredo. Delodajalci in sindikati so morali do petka predlagati svoje pogajalce.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.