Pokojninska reforma in reforma trga dela neusklajeni, a že v DZ

Državni zbor bo razpravo o reformah pokojninskega sistema in trga dela začel jutri na izredni seji, ki se bo začela ob 12. uri. Hkrati bodo obravnavali tudi predlog zakona o DDV, ki predvideva, da se nekateri produkti in storitve obdavčijo po višji 22-odstotni stopnji in ne več po nižji 8,5-odstotni. Med drugim bodo višje obdavčeni tudi časopisi in revije.

Vendar pa pokojninska reforma in reforma trga dela nista usklajeni s socialnimi partnerji. Danes so izrazili upanje, da bodo sprejete reforme usklajene. Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je ob robu pogajanj o reformi trga dela v Ljubljani danes na vprašanje, ali v prihodnje zaradi takšnega razvoja dogodkov pričakuje zaostritev pogajanj, poudaril, da so pred tem svarili že, ko se je vlada odločila, da pošlje reforme v DZ neusklajene.

Ocenil je, da je to zaostrilo pogajalski jezik, tako da je ta postal manj kompromisen. Kakovost nadaljnjih pogajanj bo po njegovih besedah odvisna od tega, v kolikšni meri bo vlada v prihodnje prisluhnila predlogom delodajalcev. Nekateri med njimi so namreč za sindikate nesprejemljivi.

Zorko je izpostavil, da zakon o delovnih razmerjih (ZDR) predstavlja malo delavsko ustavo. Gre za temeljni akt urejanja delovnih razmerij, ki poleg tega neposredno spodbuja pogajanja delodajalcev in sindikatov na ravni kolektivnih dejavnosti, je pojasnil. Prepričan je, da so v ZDR za delavca pomembni vsi členi, od prvega do zadnjega.

Da ZDR in zakon o urejanju trga dela določata minimum delavskih pravic in temelj delovnih razmerij, je izpostavil tudi generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek.

Tudi delodajalci se želijo še pogajati

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole je medtem napoved izredne seje o reformah pospremil z besedami, da sta premier Janez Janša in minister za delo Andrej Vizjak obljubila, da se bodo socialni partnerji pogajali do konca meseca in da bodo v parlamentarnem postopku sprejete vse rešitve, dogovorjene med njimi.

"Dejstvo je, da je trg dela v Sloveniji tako rigiden, da smo praktično na repu EU. To je ena največjih ovir, da se slovenski delodajalci ne morejo uspešneje prilagajati spreminjajočim se razmeram na trgih, na katerih delujejo, in ne morejo enakovredno konkurirati drugim podjetjem iz držav, kjer imajo tovrstno zakonodajo bolje urejeno," je opisal potrebo po reformi trga dela.

Če Vizjak ne bo držal besede glede upoštevanja dogovorov v okviru pogajanj, bi lahko parlamentarni postopek bistveno vplival na pogajanja, pa je izpostavil generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer.

Po njegovih besedah je delovna zakonodaja tako pomembna zato, ker lahko zagotovi primerno prožnost, s tem pa delodajalcem večje možnosti zaposlovanja. Delodajalci namreč danes nočejo zaposlovati, ker jih je strah, kaj se bo zgodilo, če ne bodo imeli naročil oz. kako bodo odpuščali. Sindikati tega ne razumejo, je bil kritičen.

Dražje tudi finančne storitve

Na dnevnem redu 20. izredne seje tudi obravnava sprememb zakona o davku na finančne storitve in zakona o DDV. Te predvidevajo uvedbo davka na provizije, ki jih pri opravljanju finančnih storitev pravni subjekti zaračunavajo uporabnikom storitev. Tako bi s 6,5-odstotnim davkom obdavčili odobritev kreditov, izdajanje kreditnih garancij in drugih jamstev, transakcije, upravljanje investicijskih skladov storitve zavarovalnih zastopnikov in posrednikov.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) menijo, da bo imela obdavčitev finančnih storitev vrsto negativnih posledic. Občutno bi povečala administriranje, vodila v višje stroške poslovanja in izgubo časa ter povzročila izpad prihodkov iz naslova provizij za opravljene storitve posredovanja oz. zastopanja. Prepričani so tudi, da je to v nasprotju s prizadevanji vlade, da omogoči preprostejše poslovanje malim poslovnim subjektom. Zato predlagajo, da se storitve posredovanja in zastopanja v zavarovalniških poslih oprostijo obračunavanja in plačevanja davka na finančne storitve.