Pokojnine umetnikov – prestiž za izbrance ali nagrada za izjemnost?

Maja Smrekar je večkrat nagrajena slovenska intermedijska umetnica. Leta 2017 je prejela t. i. digitalnega oskarja, zlato niko na največjem in najstarejšem festivalu za umetnost, tehnologijo in družbo Ars Electronica. Leto kasneje nagrado Prešernovega sklada. Njeno fotografijo iz obsežnega projekta, imenovanega K-9_topologija, SDS, brez njenega dovoljenja, uporablja v referendumski kampanji. Kar je, priznava Maja Smrekar, sicer sploh ne čudi. "Moje delo namreč naslavlja svobodo, empatijo, emancipacijo. In to je v diametralnem nasprotju z ideologijo in diskurzom, ki ga vzpostavlja stranka SDS."

SDS-ova predreferendumska poobjava umetniških del Maje Smrekar ni le zloraba ugleda in dela umetnice, pač pa dokaz nerazumevanja umetnosti, je jasen umetniški vodja Galerije Kapelica in predsednik Nacionalnega sveta za kulturo Jurij Krpan. "Vzeli so eno fotografijo iz njenega dela, ki je bistveno večje kot samo ta fotografija. Je pa to tudi čisto pravno-formalno ena velika neumnost, zaradi tega, ker se da uporaba te fotografije iztožiti, ker je bila uporabljena brez njenega dovoljenja. In to veliko pove o tem, koliko cenijo intelektualno lastnino in avtorsko delo."

V SDS zakonu o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke sicer nasprotujejo tudi zato, ker bi bilo ob njegovem sprejemu umetniške ustvarjalnosti vse manj, pojasnjuje predsednica Kulturnega foruma SDS Ignacija Fridl Jarc. "Če se bodo sredstva usmerjala predvsem v pokojninske sklade, to pomeni, da ne bomo podpirali več kulture, ampak razne socialne privilegije in socialne usluge umetnikom. To nenazadnje pomeni, da bodo umetniki lahko delali čim manj, ker bodo tako ali tako vedeli, da jih na koncu čaka sorazmerno ugodna pokojnina."

Označevanje umetnikov za elito, parazite, prisesance na državne jasli je dokaz nepoznavanja same stroke, polja umetnosti, je jasna pesnica, esejistka, dramatičarka, filmska in dramska igralka Saša Pavček. "Umetniki so v tej poziciji zlorabljeni in zelo lahko je zmanipulirati nekoga, ki morda nima afinitete do tega, z netočnimi podatki ali s psovkami, da so paraziti družbe. To je zelo žaljivo in predvsem za samostojne umetnike, ki res nimajo lahkega življenja, krivično."

Pobuda za referendum ni zato nič drugega kot mobilizacija volilnega telesa, je prepričan pisatelj, pesnik, esejist, dramatik in režiser Vinko Möderndorfer. "To, da delajo interpelacije ministrom, vladi se mi zdi legitimno. Da se pa odločamo o tem, ali bomo dali nekaj deset umetnikom malo večjo pokojnin, ker so vse v obliki svoje umetnosti dali temu narodu, se mi zdi pa grozno."

Dodatek k pokojninam za izjemne umetniške dosežke ni pravzaprav nič novega. Predvideva ga namreč več kot pol stoletja star zakon. Leta 2023 je tak dodatek prejemalo 66 upravičencev in 55 partnerjev oziroma otrok pokojnih upravičencev. A kot je že leta 2009 ugotovilo Računsko sodišče, je bilo to, kdo in za kaj ga pravzaprav dobi, prepuščeno prosti presoji kulturnih ministrov oziroma ministric. V novem, za opozicijo spornem zakonu, so merila, kaj je izjemni umetniški dosežek, jasno opredeljena.

Podoben dodatek k pokojnini po zakonu iz leta 2017 sicer prejemajo tudi športniki. Leta 2023 je za 87 prejemnikov država namenila 1,36 milijona evrov. Ob Petru Vilfanu, Branetu Oblaku, Bojanu Križaju, Rajmondu Debevcu, Mimi Jaušovec dodatek prejema tudi dvakratni prejemnik Bloudkove nagrade, vrhunski alpinist, himalajec, gorski vodnik in reševalec Viki Grošelj. "Višina tega dodatka je odvisna od mojega prejšnjega dela v življenju," pojasnjuje. "Vse življenje sem bil športni pedagog, se tudi upokojil s 40 leti delovne dobe in od moje pokojnine, ki sem si jo prislužil s svojim delom v šoli kot učitelj, mi je država prijazno naklonila še 85-odstotno razliko do osnove za najvišjo pokojnino. Kar zame znese nekaj dodatnih evrov."

Kaj pa vrhunski slovenski znanstveniki? Tisti s pomembnimi znanstvenimi dosežki so vključeni v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, ki članom – kot družbeno priznanje – izplačuje redne mesečne nagrade. Redni člani SAZU prejemajo sto odstotkov, izredni člani pa 60 odstotkov povprečne bruto plače v Sloveniji za obdobje zadnjih treh mesecev.

Pomislekov o dodatkih športnikom ali nagradah znanstvenikom v SDS – kot kaže – nimajo. Zakaj so torej težava zgolj umetniki? Kaj bo, če SDS z referendumom uspe? Kakšne dodatke upokojencem še doplačuje država, kdo vse je do njih upravičen? V rubriki 24UR Fokus.