"Skupaj s strokovnjaki smo šli čez celotni proces zdravljenje akutnega hepatitisa v Sloveniji v zadnjih 14 dneh," je uvodoma dejal zdravstveni minister Janez Poklukar.
Spomnil je, da je 31. marca je s Škotske prišla vest o petih primerih akutnih okužb jeter pri otrocih do 5 let. Tamkajšnji infektologi so ugotovili, da so letos obravnavali že 13 primerov, čeprav je letno povprečje pet primerov. ECDC je prejšnji teden pozval države članice EU, naj začnejo aktivneje prijavljati te primere.
"Jasnega vzroka akutnega vnetja jeter še vedno nimamo," je nadalje povedal. Možni so različni povzročitelji: virusi, drugi patogeni, toksini iz okolja in nenazadnje spremenjen način druženja zaradi pandemije covida-19, je navedel minister.
V Sloveniji je aktiviran NIJZ, natančneje Center za nalezljive bolezni, Inštitut za mikrobiologijo (IMI), kjer skrbijo za teste, pridružuje pa se jim tudi NLZOH."Aktivirane so torej vse institucije, ki pokrivajo to področje," je nadalje povedal Poklukar in omenil, da je v zvezi s tem med drugimi v stiku tudi z epidemiologom Mariom Fafanglom.
Dodal je, da želijo starše pomiriti, saj gre za redko bolezen. Kljub temu pa naj bodo pozorni na morebitno zlatenico, svetlo blato oziroma temen urin. V primeru teh simptomov naj otroka odpeljejo k pediatru.
Na Infekcijski kliniki so v zadnjih 14 dneh obravnavali enega otroka, pri katerem je šlo najverjetneje za sum hepatitisa nejasnega vzroka, a je šlo za blag potek. Otrok je že v domači oskrbi, hospitaliziran pa je bil dva dni. Star je nad 10 let. Da gre za hepatitis neznanega izvora sicer ne morejo z gotovostjo potrditi, saj je veliko drugih sindromov zelo podobnih temu, na primer infekcijska mononukleoza.
Miroslav Petrovec z IMI pravi, da gre pri diagnosticiranju hepatitisa za utečeno diagnostiko, ki jo sicer izvajajo vsak dan. “Morda se pri tem posebnem primeru pojavlja posebna vrsta adenovirusa, ki povzroča tudi drisko. A diagnostika je pri nas že vrsto let zagotovljena, sodelovanje med institucijami, ki obravnavajo te bolnike, pa je na najvišjem nivoju. Primer se lahko potrdi v nekaj urah," je poudaril. Dodal je, da naj pri brskanju na internetu bodimo pozorni, da okužba z adenovirusom "še zdaleč ne pomeni, da gre za ta sindrom, o katerem govorimo danes".
Kot smo poročali, so slovenski infektologi posumili, da bi eden od otrok v slovenski bolnišnici lahko imel hepatitis neznanega izvora, ki so ga doslej po svetu odkrili pri 169 otrocih, 17 jih je potrebovalo presaditev jeter, najmanj en otrok je umrl.
Podrobne rezultate preiskav še niso znane, otrokovo zdravstveno stanje pa naj bi bilo dobro.
Kar dve tretjini vseh v Evropi potrjenih primerov so odkrili v Veliki Britaniji, od koder prihajajo številne študije primerov, od kod bolezen izvira, kako nalezljiva je in zakaj povzroča tako hudo obolenje jeter.
Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je v ponedeljek v izjavi dejala, da se je zaključila izredna sekcija na hibridnem evropskem kongresu klinične mikrobiologije in infektologije, ki je bila posvečena akutnemu hepatitisu pri otrocih. Kot je dejala, se je vse začelo 31. marca letos, ko so škotske zdravstvene oblasti britanski agenciji za varnost sporočile, da so v treh tednih v marcu zabeležili pet primerov težjega poteka hepatitisa nepojasnjenega vzroka.
Ti otroci so bili stari od tri do pet let. Ko so natančneje analizirali še druge podobne primere na Škotskem, so ugotovili, da je bilo takšnih primerov letos že 13, prvega so imeli že januarja letos, vse ostale pa marca. Primerjava s prejšnjimi leti (pred epidemijo covida-19) je pokazala, da so imeli letno v povprečju zgolj štiri primere neznanega akutnega hepatitisa, kar je bistveno manj.
KOMENTARJI (241)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.