Hrvaška okrepljen nadzor na meji razume kot 'taktično potezo Slovenije'

Boštjan Poklukar in Davor Božinović sta se dogovorila za dodatno okrepitev sodelovanja policij obeh držav v obliki mešanih patrulj, krepitev izravnalnih ukrepov, ki vključujejo tudi za ta namen posebej usposobljene policiste, in z dodatnimi tehničnimi sredstvi, je sporočilo slovensko notranje ministrstvo.

Minsitra sta se strinjala tudi, da se morajo države v regiji aktivneje vključiti v upravljanje migracij. Na komisarko Ylvo Johansson sta naslovila skupno pobudo, da se Evropska komisija v Sloveniji čim hitreje in aktivneje zavzame za sklenitev statusnega sporazuma med agencijo Frontex in Bosno in Hercegovino.

Prav tako sta se dogovorila, da bosta naši ministrstvi v prihodnje enotno in usklajeno delovala v odnosu do Evropske komisije in tretjih držav, so sporočili iz MNZ. "Skupaj si namreč prizadevamo, da se vsi akterji aktivno vključijo v izboljšanje razmer v izvornih in tretjih državah na migracijski poti."

Slovenska policija je pred nedavnim zaradi nezakonitih migracij zaostrila nadzor na meji s Hrvaško in je zjutraj okrepila svoje delo na območjih PU Novo mesto in PU Koper. Minister Poklukar je poudaril, da gre za okrepljene izravnalne ukrepe na točkah, kjer so številke nezakonitih prehodov meja najvišje. 

Božinović je v Bruslju za medije dejal, da pri nadzoru na meji z BiH delajo z vso paro ter da je hrvaška mejna policija "ena najmočnejših v Evropi." Migracije na Hrvaškem in Sloveniji pa da so "kot sistem povezanih posod", je še dejal. 

Poklukar je poudaril, da je s pogovorom zadovoljen, z Božinovićem sta se dogovorila, da povečajo in razširijo okrepljeno delovanje policije, ter da se uporabljajo tehnična sredstva. "Verjamem, da bo v kratkem prišlo tudi do srečanja generalnih direktorjev Policije obeh držav," je dodal. Na političnem nivoju, je pojasnil, je dosežen dogovor, da "delujemo bolje in bolj povezano". 

Opozoril je še, da je Hrvaška zdaj schengenska država in je njena zakonska odgovornost, da varuje zunanjo mejo. V kolikor pa bi potrebovali dodatno policijsko silo, bo Slovenija priskočila na pomoč.

Hrvaška okrepljen nadzor slovenske policije razume kot taktično potezo

Hrvaška policija je letos zabeležila 54.593 nezakonitih prehodov meje, kar je 140 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, je danes izpostavil vodja uprave za mejo hrvaškega notranjega ministrstva Zoran Ničeno. Okrepljen nadzor slovenske policije na meji s Hrvaško je ocenil kot taktično potezo in poudaril, da ne gre za uvajanje mejnega nadzora.

Ničeno je davi v pogovoru za radio hrvaške radiotelevizije HRT ocenil, da ukrep slovenske policije prinaša večjo vidnost policije in s tem občutek varnosti za državljane. "To je taktična poteza, ki vpliva na notranjepolitično stanje v Sloveniji. To ni ukrep uvajanja nadzora na notranji meji," je ocenil. Obenem je poudaril, da policijski nadzor ob meji s Slovenijo morajo opravljati kljub vstopu Hrvaške v schengen.

Da gre za ukrep, s katerim želi Slovenija predvsem umiriti javnost, je v pogovoru za radio ocenil tudi predsednik hrvaškega parlamentarnega odbora za evropske zadeve Domagoj Hajduković. Hajduković je izrazil razumevanje za zaskrbljenost dela javnosti zaradi povečanega pritiska na t. i. zahodnobalkanski poti. Ob tem je izpostavil, da ni pošteno kriviti hrvaške policije, ker gre za veliko število migrantov, posebno prek meje z Bosno in Hercegovino.

Hajduković še meni, da bi bilo produktivnejše, če bi "kolegi iz Slovenije kolegom iz Hrvaške" pomagali na druge načine. "Lahko bi pomagali pri skupni krepitvi zunanje meje Evropske unije namesto tega," je dejal in dodal, da ukrep ne bo vplival na odprtost meja.

Da okrepljen nadzor ne bo ogrozil schengna, je v pogovoru za radio poudaril tudi hrvaški poslanec v Evropskem parlamentu Karlo Ressler (EPP/HDZ). "Vse tisto, ker bo izvajala slovenska policija, bo izvajala v sodelovanju z našo policijo, to pa je tisto, kar potrebuje Evropa, več sodelovanja in več medsebojne vključenosti, ker je popolnoma očitno, da Evropa drvi v še eno migrantsko krizo," je ocenil.

Hrvaški policisti so s slovenskimi policisti po navedbah Ničena imeli 445 mešanih patrulj na območjih, kjer je največ nezakonitih prehodov meje. Med migranti, ki so jih ujeli na meji, je bilo po njegovih besedah 23.000 takšnih, ki so zaprosili za azil. To po njegovih besedah govori o tem, da tihotapci in migranti dobro poznajo delovanje Evropske unije, saj vedo, da se tako lahko svobodno gibljejo, dokler so na Hrvaškem.

Po njegovem prepričanju lahko na zmanjševanje števila nezakonitih migrantov vplivajo tako, da poskušajo razbiti tihotapske verige. Letos so do srede po njegovih navedbah zajeli že 905 tihotapcev.

Okrepljen nadzor je že včeraj komentirali tudi hrvaški vrh. Vsi so se strinjali, da ne gre za grožnjo schengnu. "To je nadzor notranjega ozemlja, to dela tudi Hrvaška," je izjavil premier Andrej Plenković. Predsednik sabora Gordan Jandroković pa je dejal, da je bila odločitev Slovenije pričakovana.

Slovenska policija je od začetka leta do konca avgusta sicer zabeležila 36.137 nezakonitih prehodov državne meje med Slovenijo in Hrvaško, v enakem obdobju lani pa 13.601.

Poklukar ne vidi izboljšanja glede nadzora na meji z Avstrijo

Nadzor je še vedno nesorazmeren, pa tudi nezakonit, je povedal danes v Bruslju. Pri tem je spomnil na 15-kilometrske kolone pred karavanškim predorom, v katerih so poleti stali tudi avtomobili avstrijskih družin.

Dejal je še, da se mu notranja kontrola trenutno ne zdi potrebna, saj je število nezakonitih prehodov avstrijsko-slovenske meje zanemarljivo, ob tem pa nadzor povzroča tudi gospodarsko škodo. Izrazil je še začudenje nad tem, da Evropska komisija na ta ukrep ne gleda enako kot Slovenija. Kot je dodal je tudi notranjega ministra Avstrije opozoril na ta problem. 

Avstrija naj bi sicer po neuradnih informacijah nadzor, ki ga je uvedla leta 2015 na vrhuncu begunske krize, znova podaljšala še za pol leta.

Komisarka za notranje zadeve Johanssonova je medtem vztrajala, da poročila, ki jih prejema, kažejo, da državi napredujeta pri iskanju boljših načinov, ki bi nadomestili nadzor na notranji meji. To bo kasneje predstavljeno tudi v uradnem poročilu, je povedala. Slovenijo je ob tem označila za eno od članic, ki so najbolj prizadete zaradi nadzora na notranjih mejah.