Poklukar v Rimu: Vračanje migrantov se vseskozi izvaja

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar se je danes v Rimu sestal z italijanskim kolegom Matteom Piantedosijem.
Po srečanju je minister Poklukar poudaril, da je bilo vzdušje zelo konstruktivno, prijateljsko, tako kot so odnosi med ministrstvoma in policijama obeh držav. Ministra sta na srečanju potrdila zelo dobro policijsko sodelovanje. Italija ne bo ne zapirala meje in na meji ne bo sprejemala dodatnih ukrepov, je bil po ministrskem srečanju prepričan Poklukar.
O migracijah
Pogovor se je nanašal tudi na migracijske razmere v obeh državah in širše, so sporočili z notranjega ministrstva. "Žal ugotavljava, da je število nedovoljenih prehodov meje na zahodnobalkanski poti naraslo, a razmere na jugu Italije so trenutno še slabše", je povedal Poklukar in dodal, da razume odločitev italijanske vlade. "S tem, ko je Italija razglasila izredne razmere, je vzpostavila pravno podlago za aktivacijo civilne zaščite in drugih služb za pomoč pri obvladovanju razmer na jugu Italije."

Minister Poklukar je orisal razmere v Sloveniji, kjer smo v prvih treh mesecih letos zaznali nekaj več kot 8.500 nedovoljenih prehodov meje. Gre sicer za posledice trenda, ki se je začel marca, aprila lani, z vrhuncem pozno poleti oziroma v začetku jeseni. "Ob tem moram poudariti," je bil jasen Poklukar, da "tudi izravnalni ukrepi, ki jih slovenska policija izvaja od vstopa Hrvaške v schengensko območje, dajejo drugačne rezultate in s tem tudi statistične podatke."

Ministra sta govorila tudi o vračanju migrantov. "Vračanje se po sporazumu med državama vseskozi izvaja," je povedal Poklukar. Sporazum jasno določa kriterije, po katerih lahko sprejmemo le tiste migrante, ki so v Italijo vstopili iz Slovenije, so bili prijeti v obmejnem pasu in v Italiji niso zaprosili za mednarodno zaščito. Številke so sicer zanemarljive: od 1. 1.  2023 do 12. 4. 2023 je slovenska policija od italijanskih organov sprejela 32 oseb, so pojasnili na ministrstvu. 

Migracije vsekakor vplivajo na delovanje schengna, poudarjajo. Ob tem sta se ministra strinjala, kako pomembna pridobitev EU je schengensko območje, zato moramo storiti vse, da ga ohranjamo oziroma vrnemo nazaj v stanje pred vzpostavitvijo nadzora na notranjih mejah. "Tovrstni (skrajni ukrep), kot ga že vrsto let izvajajo nekatere države, ne daje pravih rezultatov, zgolj hromi normalno življenje ob meji in gospodarstvo," je še dodal slovenski notranji minister. Italijanski minister je ob tem dejal, da tudi Italija ta ukrep vidi kot skrajni ukrep in zagotovil, da tega na naši skupni meji ne nameravajo uvajati. Razmišljajo o okrepljenem policijskem sodelovanju. Ob tem sta menila tudi, da je treba bolj učinkovito varovati zunanjo mejo EU, pri čemer sta obe državi pri tem pripravljeni pomagati.

Italijanske oblasti bi lahko okrepila aktivnosti v zvezi z deportacijami

 Kot je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa, bi italijanske oblasti lahko po novem poenostavile postopke za vzpostavitev novih sprejemnih centrov za begunce. Hkrati naj bi Italija okrepila aktivnosti v zvezi s pridržanji in deportacijami tistih, ki niso upravičeni do tega, da ostanejo v državi.

Odgovor na vprašanje, kaj lahko tak ukrep pomeni za Slovenijo, ni jasen.

Zaradi povečanega prihoda migrantov je v torek še pred sestankom vlade namestnik italijanskega premierja ter minister za promet in infrastrukturo Matteo Salvini dejal, da bi morala Slovenija znova začeti sprejemati migrante, ki so nezakonito prečkali italijansko-slovensko mejo. V nasprotnem primeru bo Italija po njegovih besedah prisiljena uvesti nadzor na meji.

Perečo problematiko je s številkami v sredo ponazoril tržaški prefekt Pietro Signoriello, ki je dejal, da je tamkajšnja policija v prvih treh mesecih izsledila okoli 2600 migrantov, ki so v Italijo vstopili prek Slovenije. Gre za več kot štirikratno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Bolj ostro se je Slovenija odzvala na napoved podaljšanja nadzora na avstrijski meji

Zahodni sosedje nazaj v Slovenijo letno pošljejo nekaj deset prebežnikov, gre za osebe, ki ne zaprosijo za azil. Bolj ostro se je Slovenija odzvala na napoved novega podaljšanja kontrol na severni meji. Avstrija je tak ukrep uvedla na vrhuncu begunske krize. Da ga mimo schengenskih pravil podaljšuje že osem let, pa na Gregorčičevi razumejo kot sistematično norčevanje iz Slovenije.

Avstrija je nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko uvedla že leta 2015 na vrhuncu begunske krize, nato pa ga vsake pol leta podaljšala za šest mesecev. Nazadnje je mejni nadzor podaljšala novembra lani, in sicer do 11. maja letos.  Avstrija pa namerava znova podaljšati nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko za pol leta, čemur Slovenija ostro nasprotuje. Po naših neuradnih informacijah je na mizi tudi ideja, da bi enak nadzor na meji v obratni smeri uvedla tudi Slovenija.

O vprašanju nadzora na notranjih mejah je že presojalo Sodišče EU, ki je aprila 2021 sporočilo, da lahko država članica ob resni grožnji za svoj javni red ali svojo notranjo varnost ponovno uvede nadzor na svojih mejah z drugimi državami članicami, vendar pri tem nadzoru ne sme prekoračiti najdaljšega celotnega trajanja šestih mesecev.

Slovenija ob sklicevanju na sodbo Sodišča EU, da podaljševanje nadzora na meji zaradi iste grožnje ni skladno s pravom EU, pričakuje, da bo Avstrija izvajanje začasnega nadzora na meji z našo državo ukinila.