Poklukar: Slovenija je zadržana do malteškega dogovora

Slovenski notranji minister Boštjan Poklukar je kolegom v Luksemburgu danes na kratko predstavil razmere v Sloveniji: številke se povečujejo, beležijo že okoli 12.000 nezakonitih prehodov meje, pri čemer večino migrantov policija vrača na Hrvaško, in približno 3000 prošenj za mednarodno zaščito. 

Pri tem sicer izpostavlja, da Slovenija razmere na zunanji schengenski meji obvladuje z različnimi ukrepi in da ni razloga za skrb, je pa zaradi teh razmer zadržana do malteškega dogovora. Slovenija ima svojo zahodnobalkansko migracijsko pot. Dokler je dejavna ta pot in dokler se sooča s tako velikimi številkami, so zmogljivosti na voljo za prosilce za azil na hrvaško-slovenski meji, je pojasnil Poklukar.

O siceršnji podpori malteškemu dogovoru med članicami unije je slovenski minister dejal le, da nima podatka o tem, katera država podpira začasni mehanizem. Dodal je zgolj še, da so bile zadržane tudi nekatere druge države.

Nemčija, Francija, Italija in Malta so septembra na Malti ob navzočnosti finskega predsedstva po več mesecih pogajanj dosegle dogovor o začasnem solidarnostnem mehanizmu, ki naj bi zagotovil dostojanstveno izkrcanje migrantov, rešenih v Sredozemlju.

Ta pilotni projekt, ki naj bi trajal najmanj šest mesecev z možnostjo podaljšanja, predvideva premestitev prosilcev za azil v štirih tednih. Upravičenost za azil naj bi se preverjala po njihovi premestitvi. Pri izkrcanju naj bi opravili zgolj preverjanje na prvi pogled (prima facie). Četverica poskuša danes zbrati čim več podpore med preostalimi članicami, pri čemer se po neuradnih informacijah pričakuje zlasti finančna sredstva ter tehnično in operativno pomoč.

Ta začasni dogovor je pomemben kot most do azilne reforme, ki je zaradi nesoglasij glede obveznih begunskih kvot že dolgo v slepi ulici, saj višegrajska četverica obveznim kvotam odločno nasprotuje. Pomemben je tudi za vrnitev k normalnemu delovanju schengna, torej odpravi nadzora na notranjih mejah.

Poklukar je sicer glede povezovanja rešitve za obravnavo migrantov s schengnom dejal le, da se o schengnu danes na zasedanju niso pogovarjali.

Notranji ministri so se sicer seznanili tudi z razmerami na drugih migracijskih poteh. Ciper, Bolgarija in Grčija so predstavili svojo pobudo o vzhodnosredozemski poti, ki je tudi najbolj dejavna. Zato je treba po Poklukarjevih besedah na ravni EU vsa prizadevanja usmeriti v stabilizacijo razmer v Turčiji. Migracijski dogovor EU in Turčije je treba ohranjati in izvajati, je izpostavil slovenski minister.

Poklukar znova protestiral zaradi podaljšanja nadzora na meji z Avstrijo

Poklukar pa je danes tudi ponovno protestiral zaradi vnovičnega podaljšanja nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo. Ta ukrep je po njegovih besedah povsem nepotreben in povzroča veliko gospodarsko škodo. Boljše bi bile mešane patrulje, ki jih je predlagala Slovenija, a se Avstrija za zdaj na predlog ni odzvala.

Poklukar je povedal, da ga je avstrijski kolega Wolfgang Peschorn danes ob robu zasedanja notranjih ministrov EU v Luksemburgu obvestil, da Avstrija znova podaljšuje nadzor na notranji meji. Novembra je tako predvideno še šestmesečno podaljšanje.

Ob tem je slovenski minister pojasnil, da je protestiral, da je ukrep nesorazmeren in nepotreben ter povzroča veliko gospodarsko škodo. "Treba je na glas povedati, da Slovenija protestira proti tej odločitvi," je izpostavil.

Spomnil je, da je Slovenija predlagala mešane patrulje, ki jih že izvaja na meji z Italijo in Hrvaško. Uradnega stališča Avstrije glede te pobude še ni, je povedal Poklukar in poudaril, da je to dobra oblika meddržavnega policijskega sodelovanja, ki se izvaja tudi v drugih državah EU.

Mešane patrulje bi bile boljše od notranjega nadzora, tudi za gibanje ljudi, saj tudi Avstrijci čakajo na mejnem prehodu Karavanke in Šentilj na avstrijski strani, prav tako čaka tovor, je še pojasnil Poklukar ob robu zasedanja notranjih ministrov EU v Luksemburgu.