Poklici, ki izginjajo

Bo še kdo zidar, tesar, keramičar, avtoličar, čevljar, zlatar? Kdo bi moral navdušiti mlade za nekdaj cenjene in spoštovane poklice? 

Med deficitarnimi poklici je poklic zidar. To je eden od temeljnih poklicev v gradbeništvu. Poleg svojega dela mora namreč zidar poznati tudi vse druge postopke gradnje, ki potekajo na gradbišču. Poklic ima perspektivo, vse izšolane zidarje čaka služba. Nihče ni brez dela. Včasih je bil zidar zelo cenjen poklic – če si rekel, da si zidar, si bil kar faca, bi rekla današnja mladina. Z leti pa poklici izgubljajo vrednost, izgubljamo znanje. Upajmo, da se bo trend obrnil navzgor.

"Nas čevljarjev je v Sloveniji za en kombi," slikovito pravi Vladimir Vodeb, ki je čevljar od svojega 12. leta. Rodil se je v čevljarski družini in predstavlja tretjo generacijo družinske obrti. Njegova delavnica je kot iz filma, povsod usnje, lepilo, pa kopita – prek 5000 jih ima – v zraku pa edinstven vonj po vsem naštetem. Čevelj, narejen prav za vašo nogo, je daleč najboljši, najudobnejši, najdlje zdrži. In to je bistvo čevljarskega poklica: čevelj po meri in okusu posameznika.

Še eden od poklicev, za katere že desetletje ni nobenega zanimanja, je poklic zlatarja, ki je zaradi zlatarne zagotovo značilen za celjsko regijo. Mojmir Klovar, direktor Šolskega centra Celje, za 24UR Inšpektor pojasnjuje: "Naš center je bil edini zavod, ki je izobraževal za ta poklic. Težava je pa v tem, da ni več učiteljev, ki bi lahko poučevali v tem izobraževanju." Potreba po tem kadru na trgu obstaja. Zaposlila bi jih Zlatarna Celje. "Trenutno rešujemo zadeve tako, da za to izobražujemo v programu odraslih. V tem samoplačniškem delu – v tem trenutku se kandidat izobražuje v izobraževanju odraslih – si pri praktičnih znanjih pomagamo z zlatarno, slušatelji gredo na prakso v realno delovno okolje." 

In ravno deficitarne poklice bo treba na tak način reševati, ohranjati pri življenju v prihodnosti, je prepričan Klovar. S krepkim povezovanjem s podjetji in delovnim okoljem ter promocijo poklicev, opozarjajo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrstvo vsako leto razpiše tudi tako imenovane deficitarne štipendije, ki prejemnikom prinesejo 102,4 evra na mesec. Vsako leto jih na novo podelijo okoli tisoč. Največ jih podelijo za poklice mizar, mehatronik operater, elektrikar, slaščičar in oblikovalec kovin – orodjar, najmanj pa za poklice izdelovalec kovinskih konstrukcij, dimnikar, klepar-krovec, ekonomski tehnik, tapetnik, kamnosek in slikopleskar-črkoslikar. Deficitarna štipendija ni združljiva s kadrovsko, jo pa lahko dobi dijak, ki prejema državno ali Zoisovo štipendijo. Poleg tega jo dijak prejema ves čas izobraževanja, torej vso srednjo šolo. 

V Obrtni zbornici Slovenije rešitev za poklice in poklicno izobraževanje vidijo v enotirnem izobraževalnem sistemu, kot ga imajo v Avstriji in Nemčiji. Poenostavljeno to pomeni, da se dijaki teorije učijo v šolah, prakse pa preko zbornic pri delodajalcih. V OZS predlagajo tudi štiriletno poklicno izobraževanje namesto obstoječega triletnega, ob koncu pa priznano peto stopnjo izobrazbe. V Sloveniji se sicer v programih srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja šolata dve tretjini dijakov, kar je več od evropskega povprečja, pojasnjujejo na ministristvu za izobraževanje, a od tega le petina v triletnih poklicnih programih. V dobrih 20 letih je namreč zanimanje za tovrstno izobraževanje občutno upadlo. Lani se je v poklicne programe vpisalo 18 odstotkov vseh dijakov, leta 1998 pa tretjina. 

A dejstvo je, da bi morali nekatere poklice zaradi napredka in razvoja posodobiti. Mnogo takšnih poklicev je rokodelskih, ker so jih v določenem obsegu nadomestili stroji. Nekaterih pa se preprosto ne da nadomestiti: že omenjeni zidar, šivilja, krojač, kovač, vodovodar, dimnikar in še bi lahko naštevali. Vedeti moramo, da človek s poklicno šolo ni vreden nič manj od doktorja znanosti in da za obstoj družbe potrebujemo različno izobražene ljudi. Za prihodnost namreč niso pomembni le novi poklici, temveč tudi stari, ki jih preprosto potrebujemo, ter takšni, ki ohranjajo tradicijo, običaje.

Celotno oddajo si lahko ogledate na VOYO.