"Pojdite v miru." Te besede bomo tudi tokrat slišali ob koncu polnočnic po državi. No, pravzaprav po vsem svetu. Pred nami je božič, eden največjih krščanskih praznikov. Za nami pa kaj? Kakšen teden je bil? Ste tudi vi razmišljali, kdaj vam bo uspelo kupiti vsa darila? Kdaj vse speči in skuhati? Kdaj vse pospraviti? Ste morda obstali v neverjetni gneči v prestolnici ali trgovskem centru? Za mnoge je božični dan in božični večer čas, ko komaj pridejo k sebi po vsem norenju. K temu dodajmo še službeno zabavo in dodatno delo v službi, kjer se vsem mudi, da bi bili lahko potem nekaj dni prosti.

No, kristjani priprave na božič začnejo z adventom. "Ta čas do božiča je namenjen temu, da se človek umiri, okrepi molitev, poveže in utrdi medsebojne odnose ter opravi kakšno dobrodelno dejanje," je lani pred božičem dejal priljubljeni župnik Martin Golob. Letos pa dodal še bolj pomembno sporočilo: Da božič ni, kot ga prikazuje dobro naoljen decembrski marketing, popolna družina pod popolno božično smrekico. "Kaj pa tisti, ki so jim poplave odnesle hišo, kaj pa tisti, ki so koga izgubili, pa tiste družine, ki so šle iz takšnih in drugačnih razlogov narazen, pa tisti, ki so v bolnišnicah in domovih za ostarele ... Ali potem zanje ni božiča, ker ta ni popoln," se sprašuje Martin Golob in zaključi, da v Bogu najdemo upanje in veselje, ne v smrekici.

Sam sem novinar skoraj 20 let. In vsako leto smo pripravljali različne zgodbe in prispevke za ta poseben čas v letu. Od najbolj posebnih jaslic, do velikih družin, kjer imajo res poseben ritem ob prazniku, pa do tistih, ki te sreče nimajo. Res smo vsako leto iskali drugačen pogled. Letos pa sem sam imel čas gostiti človeka, ki ti da v nekaj minutah veliko za misliti. V naš studio je sedel misijonar Pedro Opeka (celoten pogovor z njim bo na 24ur.com in v oddaji Svet objavljen v četrtek, 28. 12.). In na prvo vprašanje mi je odgovoril, da je on prebivalec planeta Zemlje. Da je doma ne na Madagaskarju, v Argentini, v Sloveniji, ampak na Zemlji.

In proti koncu pogovora je opozoril, da ljudje nismo rojeni za vojskovanje. Ampak za mir. In da je neverjetno, da imamo v tem tisočletju še vedno vojne, da mladi ljudje umirajo v vojnah.

Kje je ta mir?

Pomislite, kolikokrat ste letos od svetovnih voditeljev slišali besedo mir? Koliko napora so evropski voditelji vložili v mir v Ukrajini? Poslušali smo o milijardah za orožje, o milijonih, ko je šlo za topovske izstrelke, o tisočih, ko so preštevali tanke, ko je šlo za letala, je bila številka nekaj deset. Od napada ruske vojske na Ukrajino sta minili skoraj dve leti, umrlo je več kot 10 tisoč civilistov, od tega skoraj 600 otrok. 

Od povračilnih ukrepov izraelske vojske po 7. oktobru, ko so v terorističnem napadu borci Hamasa v nekaj urah pobili več kot 1200 ljudi in za talce vzeli okoli 240 ljudi, je v manj kot dveh mesecih umrlo več kot 20 tisoč civilistov. Od tega 8000 otrok, več kot 6000 žensk. Več kot 300 medicinskih delavcev, skoraj 100 novinarjev. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je sporočil, da je v 75 dneh umrlo 136 sodelavcev Združenih narodov, česar v zgodovini ZN še ni bilo. Zločine Hamasa je svet, z vsemi politiki zahodnih držav na čelu, obsodil. Upravičeno, seveda.

Ob vseh zločinih Izraela, ob vseh kršitvah mednarodnega prava, kršitvah človekovih pravic ... se iščejo prave besede. Se iščejo kompromisi, da v oblegano Gazo, iz katere ne more nihče, razen tujcev, pride nekaj 10 tovornjakov humanitarne pomoči. Za dobra dva milijona ljudi na območju kot Ljubljana, kjer ni izhoda pred izraelskimi bombami.

Kje so tu verski voditelji vseh religij? Kje so tu svetovni politiki, ki dovoljujejo, da smo priča tako veliki humanitarni, človeški in etični katastrofi? Kje so tu svetovni vplivneži? Kje so jasni in povsem direktni pogovori in govori o miru? In ob teh besedah še dejanja?

V tem trenutku na planetu Zemlja divja 110 oboroženih konfliktov! Nekateri so stari nekaj mesecev, drugi 50 let. ZDA so samo lani za obrambo porabile več kot 877 milijard dolarjev (795 milijard evrov), Kitajska naj bi jih 292 milijard dolarjev (264 milijard evrov), za Rusijo na tretjem mestu so ocene 86 milijard dolarjev (78 milijard evrov). Vse tri države so povečale vojaški proračun v letu 2023.

Kje so torej pogovori o miru? Kje so milijarde za okolje? Kje so milijarde za odpravo revščine?

Čudeži se dogajajo!

Prva svetovna vojna še danes velja za eno najtemnejših obdobij naše zgodovine: A 25. 12. 1914 se je na izjemno mrzlo božično jutro zgodilo nekaj neverjetnega. Nekaj, česar ni odobril noben poveljnik, nihče izmed poveljujočih na eni ali drugi strani.

Po pripovedovanju britanskih vojakov se je iz jarkov na nemški strani fronte najprej zaslišala blagozvočna pesem. Čeprav besedila niso poznali, so takoj prepoznali melodijo Svete noči, ene najbolj priljubljenih božičnih pesmi. Kmalu po tem, ko je bila pesem odpeta, je iz jarka na nemški strani izstopil vojak, ki je v rokah držal osvetljeno drevesce.

Počasi je stopil proti jarkom nasprotne strani in nato v polomljeni angleščini najprej zaželel vesel božič, nato pa ponudil še predlog: mi ne bomo streljali, zato tudi vi ne streljajte. Enodnevno premirje je veljalo na skoraj vseh 800 kilometrih frontne črte. Premirje za božič zgodovina beleži, a v veliko manjšem obsegu kot v prvi vojni, tudi v drugi svetovni vojni, pa v Vietnamu.

Vrnimo se bliže nam. Češka se je pred božičem zavila v črnino. 24-letnik je v četrtek ubil 14 ljudi na Karlovi univerzi v Pragi, še 25 jih je ranil. Umrli so mladi ljudje. Študentke in študenti, ki so imeli pred seboj še vse življenje. Zakaj?

Kaj ko bi politiki zamenjali govore o oboroževanju z besedami o miru, spoštovanju in enakopravnosti? 

Pojdite v miru. Ne zgolj v cerkvah. Ampak še posebej po tem, ko boste le-te zapustili. In ne bodite tiho, ko bo treba o miru govoriti naglas!

Želim vam blagoslovljene božične praznike in da nas človečnost ne bi zapustila. Tako do sosedov, ki potrebujejo pomoč, kot do Ukrajincev in Palestincev, ki jih ne poznamo. Vsi smo namreč z istega planeta, planeta Zemlje.