Pojavljajo se namigi o kartelnem dogovarjanju v žitni verigi, AVK to zanika

Kdo je sprožil govorice, da naj bi Agencija za varstvo konkurence (AVK) deležnike v žitni verigi opozorila, da pogajanja pomenijo kartelno dogovarjanje in so zato pod vprašajem, ni znano, dejstvo pa je, da je bil sredi junija na kmetijskem ministrstvu sestanek predstavnikov zadružnega sistema, živilskopredelovalne industrije in kmetov, torej vseh ključnih deležnikov, ki zastopajo interese posameznega dela žitne verige.

Na sestanku je bil tudi direktor AVK Andrej Matvoz, ki je pojasnil, da so se pogovarjali le o zakonodaji in deležnikom pojasnili, da morajo upoštevati pravila konkurence. "Z nobeno kršitvijo se nismo ukvarjali in tudi nobenega opozorila ni bilo," pravi Matvoz.

Tudi na kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da je AVK le pojasnila svoje pristojnosti, ob tem pa so sogovorniki ugotovili, "da dogovor o opredelitvi posameznih premijskih razredov, ki je opredeljen z odstotki beljakovin v pšenici, seznanitev deležnikov v žitni verigi z izračunom kmetijskega inštituta o proizvodni ceni pšenice in cenah pšenice na posameznih borzah ne pomenijo kartelnega dogovora".

Prodajna oz. odkupna cena med kupcem in dobaviteljem se oblikuje prosto, vsi našteti parametri so zgolj orientacija za oblikovanje konkretne odkupne cene med dvema pogodbenima partnerjema. Cena je odvisna tudi od načina odkupa, ki je lahko neposredno med kmetom in mlinarjem, med kmetom odkupovalcem oziroma zbiralcem in mlinarjem ter kmetom, zadrugo in mlinarjem, pravijo na ministrstvu in dodajajo, da tak način oblikovanja konkretne odkupne cene med deležniki v žitni verigi deluje že od ustanovitve.

Končno sporočilo deležnikom od AVK je bilo, da dogovor o enotni odkupni ceni, ki bi bila obvezna za vse deležnike, ki delujejo v žitni verigi, ni v skladu s pravili AVK. Vendar pa nikoli ni bilo enotne in za vse zavezujoče odkupne cene pšenice, ki bi veljala za vse kupce in za vse dobavitelje, še pojasnjujejo na ministrstvu.

"Če bi nas AVK opozarjal o kakšnem dogovarjanju, se seveda ne bi pogovarjali o nadaljevanju pogajanj. Kot pridelovalci in odkupovalci ter mlinarji ne želimo kršiti zakonodaje o konkurenčnosti, zato smo želeli ta sestanek, ker je bilo v zraku vseeno nekaj dvomov," pa pravi Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Poudarek sestanka je po njenih besedah slonel na vprašanju, ali je način določanja intervalov odkupnih cen za pšenico skladen s pravili konkurence. "Ker se na pogovorih ne usklajujejo niti končna cena niti količine, je določanje intervalov cen za posamezni kakovostni razred dovoljeno in ni kartelno dogovarjanje ter omejevanje konkurence", pojasnjuje Zagorčeva in dodaja, da ima vsak odkupovalec možnost, da sam določi ceno na podlagi trenutne ponudbe in povpraševanja ter dogajanja na ožjem trgu.

Franc Küčan, predsednik komisije za odkup in prodajo žit, ki jo sestavljajo člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije, pa je ob tem prepričan, da je nekdo namerno želel očrniti pogajanja. Kot pravi, sam sploh ni vedel, da bodo na omenjenem sestanku govorili o kakšnem kartelnem dogovarjanju."Mi se zavzemamo, da čim več pšenice ostane v Sloveniji, to je bil tudi cilj žitne verige, na pogajanjih se dogovarjamo o izhodiščni ceni za stroške pridelave, na koncu pa tako ali tako vsak proda oziroma kupi po drugačni ceni," je ponazoril.