Število pobud se povečuje

Letna poročila varuha so "izjemno pomemben kažipot za delo DZ, ker nam povedo, kaj moramo storiti na zakonski ravni, da bi bilo uresničevanje človekovih pravic boljše in manj ovirano," je po srečanju z varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik dejal predsednik DZ Pavle Gantar. Hkrati pa letno poročilo varuha državnemu zboru da tudi napotke, da kot nadzorna veja oblasti nad vlado tudi vpliva, da se izboljšuje delovanje izvršnih in upravnih organov, je dodal. Ob tem je Gantar še zagotovil, da bodo poročilo v državnem zboru gotovo pozorno obravnavali in o njem tudi razpravljali.

Stanje človekovih pravic v Sloveniji po njegovih besedah ocenjujejo kot dobro, a ne tako dobro, da bi bili lahko s tem kar zadovoljni. Vleče se cela vrsta tradicionalnih problemov, od izbrisanih in problema azilantov do migrantov, tem problemom pa se dodajajo tudi novi okoljski problemi, povezani s kakovostjo okolja, je povedal Gantar.

Čebašek Travnikova je po srečanju s predsednikom DZ izrazila pričakovanje, da bodo poslanci DZ, službe vseh ministrstev in tudi novinarji poročilo prebirali in "iskali tiste vzvode, ki jih je treba premakniti", da bo uresničevanje človekovih pravic v Sloveniji boljše, učinkovitejše in prijaznejše.

Število pobud se povečuje

Število pobud, naslovljenih na varuha človekovih pravic, se povečuje. Večji je tudi delež utemeljenih pobud, kjer je šlo za kršitev človekovih pravic, je ob današnji predstavitvi poročila za leto 2008 povedala varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Takšnih, utemeljenih pobud je bilo po njenih besedah 25 odstotkov.

Število pobud je bilo v letu 2008 glede na predhodno leto večje za deset odstotkov. Največ pobud je po besedah varuhinje še vedno s področja pravosodja. Povezane so z zamudami pri delu sodišč, z zastoji pri delu sodnih izvedencev, kot tudi z uresničevanjem pravic otrok, je navedla varuhinja in znova opozorila na potrebo po specializiranih oddelkih ali sodiščih, ki bi se ukvarjala izključno z družinsko problematiko.

Poleg otrok je med skupinami, ki jim namenja posebno pozornost, omenila tudi starejše in na prvem mestu invalide. Med drugim je opozorila, da poteka implementacija konvencije o invalidih, ki jo je Slovenija sicer ratificirala, "odločno prepočasi". Na področju normativne ureditve, ki zadeva invalide, pa imajo tudi druge težave – ker se "nek pravilnik dobesedno valja po dveh ministrstvih že skoraj osem let, so tudi pravice invalidov, ki imajo telesno okvaro, okrnjene", je navedla.