Odštevalnik namesto utripajoče zelene?

Ko so na podlagi Zakona o varnosti cestnega prometa, ki je pričel veljati 1. januarja 2005, 13. februarja 2006 ukinili utripajoče zelene luči na semaforjih, se je Slovenija razdelila na pol. Novost so opravičevali z direktivo na nivoju Evropske unije, ki ureja delovanje semaforjev, v skladu, s katero naj ne bi nobena od luči utripala, vendar je situacija različna od države do države. 23. člen Dunajske konvencije utripajočo zeleno luč odsvetuje, a — ironično — prav Avstrija je država, v kateri zelena luč še vedno veselo utripa. Zakaj smo torej od Evrope pobrali direktivo, ki še njej v celoti ne ustreza?

Za odgovore smo se obrnili na ministrstvo za promet, kjer so pojasnili: "Res je, od ukinitve utripajoče zelene luči na semaforjih sta minili dve leti, taka je bila tedaj odločitev in pristojnost notranjega ministrstva. V 23. členu Konvencije o prometnih in svetlobnih prometnih znakih je določeno, da je neutripajoč svetlobni znak zelena luč, ki pomeni, da se promet sme odvijati naprej, vendar pa ne dovoljuje nadaljevati vožnje, če je promet, v smeri, v kateri potujejo, tako gost, da ob naslednji zamenjavi svetlobnih znakov križišča ne bi mogli izprazniti. Ta konvencija dovoljuje uporabo utripajoče zelene luči na svetlobnih znakih za pešce in pomeni, da se bo za njo pojavila rdeča luč."'

Včasih se je utripajoča zelena luč v Sloveniji razlikovala od mesta do mesta (Maribor in Ljubljana na primer nista bila usklajena, saj luč v Mariboru ni utripala), dokler niso dobili direktive, da v 18 mesecih po celotni Sloveniji uvedejo enotno ureditev. Sedaj je povsod enako, utripajoče luči ni več nikjer. "V evropskih državah se stvar prav tako razlikuje, tudi znotraj njih samih. V Avstriji, Nemčiji in Italiji na primer luč ponekod utripa, ponekod ne. Države niso usklajene in ne obstaja nek seznam držav, kjer bi bilo to urejeno in kjer ne. Zakaj je tako, ni znano. Predvidevamo, da so se države tako odločile zaradi njihove deželne ureditve, ampak to so samo domneve,“ so še pojasnili na ministrstvu za promet in dodali, "da ne morejo odgovoriti na vprašanje, zakaj Avstrija ne upošteva Dunajske konvencije. Konvencija je taka kot je, zakaj je ne upoštevajo, se ne da komentirati.“

Spomnimo ...

Na spletni strani AMZS so leta 2006 zapisali: "Upravljalci cest bodo uredili delovanje tribarvnih semaforjev za vozila v skladu z določbami 119. člena Zakona o varnosti cestnega prometa tako, da bodo utripajočo zeleno luč na koncu zelene faze nadomestili s stalno prižgano zeleno lučjo. To pomeni, da bo zelena luč na semaforju brez utripanja prešla v rumeno. Spremembe bodo najprej izvedene na semaforjih  na območju Ljubljane, in sicer 22. in 23. oktobra, nato pa na ostalih državnih cestah postopoma do konca novembra.“

Ob tem so udeležence cestnega prometa seznanili z zakonskimi določbami o pomenu rumene luči na semaforju — vožnja v rumeno luč je prepovedana in sankcionirana, razen v primeru, ko voznik vozila pri vožnji z dovoljeno hitrostjo ne more varno ustaviti na znak rumene luči, ker je v trenutku, ko se ta prižge, že preblizu semaforja. Bili so prepričani, da ne bo več lovljenja zelene luči in se bo hitrost pred semaforiziranimi križišči in v njih zmanjšala, kar bo omogočilo večjo varnost v območjih takih križišč.

Ministrstvo za promet ob tem pojasnjuje: "Prednosti utripajoče zelene luči je bila v tem, da je voznike predhodno opozorila, da se bo prižgala rumena in se morajo na semaforju ustaviti. Njena negativna stran pa je bilo dejstvo, da so vozniki običajno ob njej pritisnili na plin in jo prevozili. Lahko rečemo, da je pri nas premalo razumljena kultura, da je treba pri rumeni luči ustaviti. Že vožnja skozi rumeno luč se sankcionira, kaj šele skozi rdečo.“

Kaj kažejo statistike?

Na Glavni policijski upravi so za 24ur.com povedali, da ukinitev utripajoče zelene luči v križiščih, kjer je promet urejen s semaforji, ni bistveno vplivala na varnost udeležencev v cestnem prometu. "Število prometnih nesreč, ki so nastale zaradi neupoštevanja pravil o prednosti, se je v letu 2007, zmanjšalo za 4484 glede na leto 2006, ko jih je bilo 4957. Vendar to niso podatki za vse ceste, kajti policija ne vodi posebne statistike za semaforizirana križišča."'

Dodali so še, da je bilo število policijskih ukrepov zaradi enakega vzroka, torej kršitve vožnje slozi prepovedano luč, približno enako v obeh letih (okoli 5500). "Glede na to, da so vozniki novost sprejeli z negodovanjem, se je le-ta razmeroma lepo vpeljala v cestni promet."'

So 'counterji' rešitev?

Zagotovo ste na nekaterih križiščih po Ljubljani, pa tudi na Gorenjskem in na Obali že opazili napravice nad semaforji, na katerih se odbijajo sekunde. To so odštevalci oziroma counterji. Z njihovo pomočjo voznik, ko se približuje križišču, točno vidi, koliko časa bo še gorela zelena luč in ali še lahko spelje ali ne.

Ponekod v Ljubljani je to urejeno že kar nekaj časa, tako za voznike kot pešce. S tistimi za pešce ste zagotovo že seznanjeni, eden takih je na primer pred hotelom Lev na Gosposvetski. Odštevalec za voznike pa najdete na primer na Tržaški, pa tudi pred glavno pošto nasproti Name.

Promet po večjih mestih Slovenije je, predvsem zjutraj, absurdno živce parajoč in določena križišča so zelo slabo prepustna. Na ministrstvu za promet pravijo, da o morebitni ponovni uvedbi utripajoče zelene luči ta trenutek ne razmišljajo, je pa nekega dne to možno. Če ne bomo dobili nazaj utripajoče zelene luči, bodo morda – v kolikor se bodo odštevalci izkazali za dobro potezo – slednje namestili vsaj na glavne semaforje in tako pomagali voznikom, da se bolje pripravijo na odprtje križišča in naredijo promet skoznje malo bolj tekoč. Kakor koli že, večja previdnosti in bolj strpni vozniki bi vsekakor pripomogli k naši prometni kulturi.