Namestnik predsednika računskega sodišča Samo Jereb je na novinarski konferenci v Ljubljani izpostavil, da se kaže šibkost vlade in ministrstev pri poznavanju omenjenih področij. "Na področju sprejemanja strategij imamo največje težave. Ministrstva bi morala biti možgani države, a smo v situaciji, ko na ministrstvih ni operativno sposobnih izvajalcev nalog," je poudaril in dodal, da ker ni strategij, ni niti usmeritev in posledično ne nadzora nad izvajanjem teh služb. Vlado poziva, naj zasleduje načelo učinkovitosti, in ne bolj poceni države.
Pri reviziji smotrnosti ureditve izvajanja sistemskega operaterja distribucijskega omrežja SODO je računsko sodišče opozorilo leta 2009, da je vlada SODO leta 2007 ustanovila zgolj z namenom izogibanja predpisom EU, ki ne dopuščajo neposredne podelitve izvajanja dejavnosti družbam, ki niso v lasti države. SODO po oceni računskega sodišča nima ne kadrov ne znanja ne sredstev, da bi samostojno izvajal omenjeno dejavnost, z dodatnim zaposlovanjem, krepitvijo sposobnosti in razvojem informacijske podpore pa zaradi vzporednega izvajanja enakih dejavnosti nastajajo dodatni stroški v sistemu. Zaradi podvajanja nalog uporabniki tako dvakrat plačujemo za iste vsebine, je dejal Jereb.
Dodal je, da je že samo revizija ločenega zbiranja odpadkov, kjer je računsko sodišče izdalo poziv za razrešitev takratnega okoljskega ministra Karla Erjavca, pokazala, da je zaradi neurejenosti področja nastalo za okoli 53 milijonov evrov škode.
Področje pogrebne in pokopališke dejavnosti še vedno ne sodi pod nobeno ministrstvo. "Več časa porabimo za to, da ugotavljamo, zakaj neko ministrstvo ne bi bilo pristojno za to področje, kot za to, da bi to področje uredili," je izpostavil Jereb. Pokopališko in pogrebno dejavnost še vedno ureja zakon iz leta 1984, zato po občinah vlada na tem področju velika zmeda. Jereb predlaga, da bi vsaj del, to je pogrebno dejavnost, urejali na tržen način. Občine področje urejajo na zelo različne načine, razlike so tudi v cenah storitev. Letno se sicer samo pri pogrebni dejavnosti obrne okoli 20 milijonov evrov.
Sežiganje odpadkov pa je obvezna gospodarska javna služba že vse od leta 1993. Pristojno ministrstvo ni zagotovilo izvajanja te službe za vse državljane, saj je trenutno le ena sežigalnica v Mestni občini Celje, ki zagotavlja sežig le za 23 od 211 občin. Občina zakonsko nima ne obveznosti niti pristojnosti investirati v izgradnjo sežigalnice, a je to v Celju vseeno storila. Je pa ob tem postala lastnica sežigalnice, s čimer je državni proračun prikrajšan za 19 milijonov evrov z naslova najemnin.
"Ne vemo, po kateri poti želimo, ali v smer brez odpadkov - t.i. zero waste ali v smer gradnje dodatnih sežigalnic v Mariboru in Ljubljani. Država se mora odločiti, kako naprej, potem pa sprejeti potrebne predpise in poskrbeti za izvajanje ukrepov. Najslabše je, da se ničesar ne odločimo, da ne vemo, v katero smer bomo šli," je opozoril Jereb.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.