Pred kratkim ste se iz vladnih preselili v predsedniške prostore. Verjetno bo dela sedaj nekoliko manj. Kaj najprej načrtujete?
Delo bo drugačno. Dela je verjetno vedno dovolj, res pa je, da ne bo toliko tiste dnevne operative pri vodenju vlade. Bo pa več priložnosti za razmislek o strateških vprašanjih, za pogovor z ljudmi, za to, da se prisluhne vsem vladnim,nevladnim in drugim institucijam in seveda vsem posameznikom – državljankam, državljanom.
Bivši predsednik je dejal, da se je v teh letih navadil več poslušati kot govoriti. Kaj pa vi? Se nameravate pogosto oglašati in predvsem kdaj, ob katerih priložnostih?
Odvisno od potrebe. Težko je vnaprej predvideti vse situacije. Mislim, da je prav, da se predsednik oglasi večkrat in tudi ob posebnih slovesnih priložnostih. Drugače pa je odvisno od tega, kakšna je situacija, kakšna so pričakovanja in potrebe. Mislim, da bomo v naslednjem obdobju veliko govorili o pomembnih temah, veliko pa tudi o tistih manjših, vsakodnevnih in pa o vrednotah. Kakšne so vrednote Slovenije in kako jo uvrstiti v nek globalni svet, tako kot državo, ampak tudi v vrednostnem smislu po vrednotah.
Kaj pa bi izpostavili kot najpomembnejši oziroma najodmevnejši dogodek leta, ki se izteka? So to bile predsedniške volitve, odhod predsednika Kučana, je bilo to, recimo, svetovno prvenstvo ali povabilo v Evropsko unijo in Nato?
Vsako je zase pomembno. Zame kot politika je najpomembnejše povabilo oziroma zaključek pogajanj z Evropsko unijo in pa seveda tudi povabilo v Pragi za vstop v zvezo Nato. Gre za zaključek nekega daljšega desetletnega obdobja, kjer sem bil tudi sam zelo aktiven, ko smo si prizadevali za to, da vstopimo v evroatlantske institucije, no, in sedaj smo na tem. To so ti ključni momenti. Veliko tega se je zgostilo prav v zadnjih mesecih oziroma prav v zadnjem mesecu letošnjega leta.
V govoru po zaprisegi ste posebej izpostavili, da začenjate mandat tik pred to veliko zgodovinsko priložnostjo, pred dokončnim odpiranjem vrat v skupni evropski prostor. Kaj bi odgovorili tistim, ki se bojijo izgubljanja nacionalne identitete z vstopom v Evropsko unijo?
Mislim, da je EU takšna skupnost, ki je prvič demokratična, drugič na prostovoljni osnovi in temelji na enakopravnosti vseh sodelujočih narodov, in da imamo Slovenci vso priložnost, da v takšni združbi ohranimo svojo identiteto, kulturo, svoj jezik. Evropa bo poskušala dobiti neko – in dobiva postopno – neko svojo skupno identiteto. Toda sestavni del bo slovenska identiteta, italijanska, nemška, francoska in tako naprej. Skratka, vsi bomo, poleg tega, da smo Slovenci, tudi Evropejci. Mislim, da bo tako ostalo, da ne bo prišlo do stapljanja te identitete. To ni nek talilni lonec, kot je bilo to v drugih pogojih, v ZDA, ampak je to prostovoljna, enakopravna združba evropskih narodov.
Kaj pa je bila po vaši oceni največja napaka, ki smo jo storili v letu 2002? Kaj je, če je, Slovenija zamudila v tem letu?
Verjetno zmago na svetovnem nogometnem prvenstvu. Drugače pa mislim, da je bilo to, kar uspešno leto, da ga bomo bolj pomnili po tem, kaj smo dosegli, kot pa po tem, kaj nismo. Mislim, da bo malo katero leto v slovenski zgodovini zapisano tako kot leto 2002. Dejansko je to vstop v novo evropsko zgodbo, družbo, začetek nekega novega poglavja.
Pred nami je novo leto, leto 2003. Kaj poleg miru in zdravja želite sebi in državljanom Slovenije?
No, še enkrat predvsem mir in zdravje in pa čim bolj harmonične medsebojne odnose, čim več razumevanja, strpnosti v medsebojnih odnosih. In na podlagi tega mislim, da bomo lahko izkoristili svoje potenciale in da bomo lahko tudi gospodarsko uspešni. Uspešni pravzaprav na vseh področjih. Resnično želim veliko miru, zdravja, sreče in pa strpnosti.
