Pogovor s češkim milijarderjem Kretinskym: 'Glavni motiv za nakup SŽ je položaj Luke Koper'

Slovenija za Češko v zadnjem času postaja vse bolj priljubljena država za investicije. V zadnjem tednu so tako sledili veliki in prelomni dnevi za Slovenske železnice. Najprej so v torek utirili pet novih Stadlerjevih potniških vlakov, ki so hitrejši, tišji, udobnejši in moderno opremljeni. Do konca leta 2022 jih bo na tirih 52. 

In včeraj še ena prelomnica. Po treh letih pogajanj so Slovenske železnice za 49-odstotni delež Tovornega prometa pritegnile strateškega partnerja, češki sklad EPH, katerega lastnik je češki milijarder Daniel Kretinsky. "Mi imamo trenutno podlago, da postanemo zelo dobro podjetje ali pa zelo slabo. S partnerjem je to, jaz mislim, dosti bližje cilju, da postanemo zelo zelo dobro podjetje v regiji. Oni imajo dosti izkušenj," zagotavlja Dušan Mes, direktor Slovenskih železnic. "Rad bi se zahvalil za priložnost, da sem lahko del tako pomembnega segmenta slovenskega poslovnega okolja. Mislim, da ima to, da smo se združili s Slovenskimi železnicami, zelo močno in robustno industrijsko logiko. Mislim, da lahko resnično pomagamo slovenskemu kargo poslu," pa je dejal Kretinsky. Pred kamero ga je povabil Gregor Trebušak.  

Kakšen je ta partner in kaj lahko tovorni promet pričakuje od vstopa?  

"Trenutno smo v položaju, ko SŽTP dela predvsem na podlagi močne konkurenčne prednosti na domačem trgu. Ta konkurenčna prednost bo primarna skrb v prihodnosti, ko se bo železniška infrastruktura okrepila, okrepila pa se bo tudi konkurenca iz tujine. Kar moramo narediti, sta dve stvari: na eni strani moramo zagotoviti, da se bo ohranila kakovost ponujene storitve. Zagotoviti moramo, da tovorni promet Slovenskih železnic ostane konkurenčen na eni strani, na drugi pa, da izkoristi svojo naravno prednost in raste tudi v tujini. To je naloga naše skupine. Pomagati tovornemu prometu, da pridobi stranke iz tujine in postane močnejši zunaj Slovenije. To bo pomagalo tako tovornemu prometu in Luki Koper kot tudi slovenskemu gospodarstvu."

Verjetno ste slišali o stanju naše železniške infrastrukture. Radi se pritožujemo, da se ni veliko spremenilo še od časa, ko sta bili Slovenija in Češka del istega imperija pod Marijo Terezo. Danes se vse vrti okoli izgradnje drugega tira do Luke Koper. Očitno vidite to kot dobro naložbo, a koliko potenciala vidite v svoji naložbi? Je bil drugi tir pomemben faktor pri sprejemanju odločitve?  

"Delno. Kar bi rad rekel je, da je bil glavni motiv za odločitev o nakupu, poleg kulturne podobnosti in skupne zgodovine, v veliki meri Luka Koper. Luka Koper ima že danes ogromno zvestih strank, kar verjamemo pa je, da lahko z boljšimi logističnimi rešitvami in ponudbami pri prehajanju mej, dobimo več strank. Kar bi radi naredili v realnosti je, da bi bila Luka Koper močnejša in konkurenčnejša. Ne le v primerjavi z drugimi jadranskimi pristanišči, ampak tudi s severnonemškimi. V prihodnosti bi radi videli, da bi stranke v osrednji Nemčiji, ki jih imamo in jih bomo še pridobili, odločale za Luko Koper in ne za pristanišča na severu Nemčije. To je naš cilj in naša strateška vizija. To lahko naredimo z izboljšanjem učinkovitosti SŽTP, oblikovanjem najboljše ponudbe s strani obeh lastnikov , morebiti pa tudi skozi dodatne prevzeme in združitve."    

Slišati je zelo optimistično, a v slovenskem javnem prostoru je bilo slišati tudi nekaj kritik, da niste dolgoročni vlagatelj. Ali ste finančni investitor ali ste dolgoročni strateški partner?

"Veste kaj, moje vprašanje bi bilo, kaj je podlaga za takšno izjavo, ker če pogledate našo skupino, zgradili smo jo skozi zadnjih skoraj 20 let. In skozi celotno obdobje smo ohranjali vsa podjetja, zgodilo se je samo nekajkrat, da smo zaradi nekaterih specifičnih razlogov podjetje prodali. Mislim, da zgodovina kaže, da argumenti, ki pričajo, da nismo dolgoročni vlagatelji, ne vzdržijo. Zato vabim kritike, da se srečajo z nami ali pa preučijo našo zgodovino in videli bodo, da smo stabilni in lojalni podjetjem, ki jih imamo v lasti."  

Kje torej vidite tovorni del Slovenskih železnic v 10 ali 20 letih? Kaj si predstavljate? 

"Razlog, zaradi katerega smo tukaj, je, ker hočemo, da SŽTP postane vodilni igralec v kargo prevozu v jugovzhodni Evropi na eni strani, na drugi pa, da Luka Koper postane močnejša, kot je danes. In drugič, da ustvarimo prave posle za SŽTP. In zato smo tu. Tu nismo zato, da bi nadaljevali s poslovanjem, kakršno je zdaj, ampak da ga izboljšamo in da izboljšamo strateški položaj podjetja." 

Ko beremo o tem, kdo je sklenil enega večjih poslov pri nas, vidimo nekaj zanimivih naslovov: da ste misteriozen človek in hkrati eden najpomembnejših deal-makerjev  pri nas, pravi Financial Times: kako bi se opisali?  

"Opisati sebe je vedno zelo težko. Rekel bi, da si nedvomno ne zaslužim vzdevka "skrivnostni". Sem zelo odprta oseba in mislim, da je moja najpomembnejša značilnost to, da vodim zelo močno ekipo. Seveda sem imetnik glavnega deleža podjetja, a način, na katerega delamo, je timski. Člani ekipe so zelo dobri in zelo smo močni pri ustvarjanju operativnega partnerstva. In to je natanko to, kar hočemo pokazati tudi tukaj."  

V lasti imate tudi češki nogometni klub Sparta Praga. Mislim, da bi vam Milan Mandarić, lastnik kluba Olimpija Ljubljana, z veseljem prodal klub.

"Mislim, da je treba to temo oziroma vprašanje nasloviti na zelo pomembno osebo iz Slovenije na Evropski ravni, na gospoda Aleksandra Čeferina in njegovo UEFA, ki trenutno uvaja pravilo, da en lastnik ne more imeti v lasti več kot en nogometni klub. Mislim, da je odgovor v tem smislu zelo jasen." 

V lasti imate tudi nekaj medijev, Francoski Le Monde, Elle. Kako vidite naložbe v medijih?  

"Moram reči, da imamo trenutno manjši delež in pasivno ali zelo pasivno manjšinsko participacijo, Na splošno pa glede medijev ne moremo vsega vreči v isti koš. Moja težava pri tej temi je, da sem običajno, ko skušam odgovoriti na to vprašanje, strašansko dolg, ker gre za zelo pomembno vprašanje. Na splošno bi rekel, da smo trenutno v resnično zelo kritičnem trenutku razvoja nove demokracije. In ta kritični trenutek je prišel zaradi dveh elementov: en element je, da je narava situacije taka, da se je javna razprava nekoč v osnovi odvijala prek medijev in nosilci so bili mediji, imeli smo določeno kvaliteto, pravila, veliko načel, ki smo jih morali spoštovati, kar je bilo zamenjano z nečim, čemur jaz včasih rečem Agora (trg) krikov, kar je okolje, ki ga ustvarjajo družbena omrežja. Mislim, da dokler ne bomo mogli priti nazaj na bolj kultivirano javno razpravo, ki temelji na dejstvih, ki sledi določenim pravilom, dokler ne bomo mogli razločiti med resničnim in neresničnim, bomo v težavah. Zame vključenost v medijski posel pomeni poskus borbe za močnejše medije in boljšo regulacijo, ki bo omogočila boljšo kvaliteto javne razprave. Sicer pa ekonomsko in finančno to ni glavni del." 

Koliko ste otrok žametne revolucije? V kolikšni meri to vpliva na vaš pogled na Evropo? na svobodo medijev? Na bitko z lažnimi novicami, na velike izzive današnje družbe?

"Mislim, da moj odgovor ne bo bistveno drugačen od odgovorov večine prebivalcev obeh držav, tako Češke kot Slovenije. Izkusili smo, kaj pomeni odsotnost svobode govora, odsotnost razumne javne razprave, doživeli smo tudi, kako se ob revoluciji oblikujejo različni značaji. Mislim, da je imela za mnoge ljudi moje generacije ali malo starejše revolucija, pa tudi izkušnja s komunizmom, bistven vpliv na to, kako so se oblikovali dojemanje sveta in vrednote. Mislim, da je to eden od razlogov, zakaj mi danes v srednji in vzhodni Evropi bolj pozorno zaznavamo vsak odklon od prave liberalne demokracije, ki jo včasih čutimo bolj kot naši prijatelji z zahoda." 

Še eno slovensko - češko tekmovanje imamo. Ste poskusili slovensko pivo? Katero je boljše, slovensko ali češko?

"Moram reči, da si ne upam soditi piva. Pivo popijem sem in tja. A sem bolj pivec vina, in lahko vam rečem, da bi pri vinih, zagotovo pa pri rdečih, Slovenija prevzela vodstvo pred Češko. Čeprav se tudi kvaliteta naših vin pomembno izboljšuje."

Leto 2020 se je odvrtelo okoli korona krize. Kako vidite prihodnje leto?

"Upam, da bo naslednje leto leto po koroni. Žal o tem ne moremo biti prepričani. Mislim, da je korona nedvomno močno pospešila določene poslovne trende in tako kot vsaka podobna kriza ali pretres ponuja ogromno priložnosti za poslovne inovacije ali nove poslovne modele. Zato je to zame zelo zanimiv čas, čas, ko lahko kot podjetje rastemo. Ne morem pa označiti tega časa drugače kot negativnega, ker je negativno za skoraj vse narode na svetu. Najprej zaradi zdravstvenega vpliva, pa tudi zaradi vsesplošnega šoka, ki ga je to ustvarilo. Če lahko na kratko zaključim, upam, da bodo globalno vlade in države bolje pripravljene na to, kako upravljati naslednjo krizo - na boljši način, kot so jo zdaj. Menim, da je bila ta kriza na eni strani pandemična kriza, zdravstveni problem, po drugi pa tudi problem, kako so bile države na splošno nepripravljene na upravljanje s to krizo. In, mimogrede, mislim, da je Slovenija dobro opravila delo."