Ponovno ne namerava kandidirati, saj ima dovolj pritiskov in diskreditacij. "Naveličal sem se predvsem zaradi medijskih pritiskov. Veste, da sem bil deležen številnih afer - kot je bila stanovanjska - in tega nikakor ne želim svojemu nasledniku."
Tega, da bi z vročega direktorskega stolčka lahko odletel predčasno, morda tudi zaradi afere pretepenega Večerovega novinarja Mira Petka, notranji minister Rado Bohinc ni želel komentirati. Vendar si Pogorevc z morebitno predčasno razrešitvijo svojih misli ne obremenjuje preveč. "Že pred časom sem povedal, zakaj me pa ne razrešijo, če me imajo za tako slabega?"
Pogorevc je še navedel, da je s svojo odločitvijo uradno že na začetku leta seznanil člane kolegija generalnega direktorja policije.
Se bo pa moral generalni direktor zaradi afere Kečanović kmalu zagovarjati še pred sodniki. Obtožnica mu očita kriminalno dejanje zaničevanja, kriva pa naj bi bila Pogorevčeva izjava spomladi lani, ko je za nas odgovarjal na vprašanje, zakaj se ni udeležil posveta o varovanju človekovih pravic. Na posvetu naj bi namreč predaval uslužbenec notranjega ministrstva Bečir Kečanović, ki je bil v preteklosti kot policist obsojen prav zaradi nespoštovanja teh pravic. Sodba je sicer že izbrisana, o njej pa se je v javnosti lani začelo ponovno polemizirati.
»Hkrati pa smo s tem hoteli izkazati to, da se ne strinjamo, da nekdo, ki je v preteklosti grobo kršil človekove pravice, slovenske policiste in javnost poučuje o človekovih pravicah. Jutri bomo lahko organizirali posvet o boju proti korupciji, ali to pomeni, da bo bivši državni sekretar, ki je bil obsojen za dejanje korupcije, predaval o tem", se je lani spraševal Pogorevc.
Pogorevčeve besede so užalile tudi Borisa Šuštarja, ki je zoper prvega moža policije prav tako vložil obtožni predlog. Zanimivo pa je, da domnevno sporne Pogorevčeve izjave nekateri mediji niso vsebinsko dosledno povzeli, Pogorevc se čudi, da so njegove besede predrugačene celo v obtožnici.
Zakon o javnih uslužbencih, ki se začne uporabljati 28. junija letos, določa, da predstojnikom organov v sestavi in predstojnikom vladnih služb z dnem začetka uporabe zakona preneha funkcija. Če izpolnjujejo predpisane pogoje za položaj in če s tem soglašajo, nadaljujejo z delom kot vršilci dolžnosti v statusu uradnika do imenovanja uradnikov na te položaje po opravljenih natečajnih postopkih.
