Pogojevanje ni zaostrovanje

Slovenija bo vprašanje starih deviznih vlog Ljubljanske banke na Hrvaškem v pristopnih pogajanjih svoje sosede z Evropsko unijo odprla, ker verjame, da je stališče Zagreba v nasprotju z evropskimi standardi ter pravnim redom povezave, je danes v Salzburgu pojasnil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. "Soočeni z evropsko realnostjo postanemo resnejši, problemi pa so lažje rešljivi. Morda je ta kontekst tisti, ki nas bo pripeljal do rešitve. Pred obličjem EU se moramo obnašati evropsko, ne pa več balkansko," je izjavil Rupel.

Po ministrovih besedah gre za problem "v zvezi s prostim pretokom kapitala, ki je ena od glavnih svoboščin v EU, nekaj nedotakljivega za evropsko ureditev". Belgijska banka KBC je skušala vstopiti na hrvaško bančno tržišče, a to ji ni bilo omogočeno, guverner centralne banke Željko Rohatinski pa si je privoščil izjavo, da belgijski banki ne dovoli vstopa na hrvaški bančni trg, dokler Ljubljanska banka, ki je povezana s KBC, ne bo rešila problema deviznih varčevalcev, zagrebške podružnice nekdanje LB, je dejal minister. "To je izjava, ki je protievropska," je poudaril.

Napovedi, da bo vprašanje odprla v pogajanjih, pa Rupel ni označil za zaostrovanje. Sporočila ne gre vzeti "pretirano dramatično, takih sporočil smo objavili že zelo veliko," je dejal minister. "Slovenija in Hrvaška si zaslužila jasne in resne odnose, ne gre za problem odnosov, je problem zapuščine, za posledico razpada Jugoslavije, za katerega nobena ni odgovorna."

"Po razpadu Jugoslavije so se države z območja dogovorile, da bodo same prevzele garancije, ki jih je imela federacija. Garant za devizne vloge na področju Slovenije je Slovenija, na področju Hrvaške Hrvaška. Slovenija je poplačala vse devizne vloge na svojem ozemlju, ne glede na to, od kod so bile banke in varčevalci. Hrvaška je priznala načelo in polovici varčevalcev omogočila, da so pravico uveljavili pri hrvaških bankah, a ostalo je še nekaj ljudi," je nadalje dejal minister.

Dve možnosti za rešitev problema

Sam za rešitev problema vidi dve možnosti. "Če bi Hrvaška zagrebški podružnici Ljubljanske banke spet dovolila normalno obratovanje, bi ta poplačala dolgove brez vsakih problemov - ima veliko terjatev in če bi jih lahko izterjala, bi poplačala vse devizne varčevalce. Žal banka ne more delovati, ker ji hrvaške oblasti tega ne dovolijo," je prvo opcijo razložil Rupel. "Ali pa se Hrvaška vrne nazaj skladno s pogodbo iz Dunaja v Basel in se tam dogovori, kako se povrnejo dolgovi," je drugo možnost pojasnil minister.

Slovensko zunanje ministrstvo je tako z v četrtek objavljenim stališčem o prevzemu jamstva nekdanje SFRJ za devizne hranilne vloge le obnovilo elemente, naredilo sintezo problema, ki se ga rešuje že dolgo. "Obžalujem, da je zgodba neke vrste obremenitev za slovensko-hrvaške odnose, kar ni dobro, in vsi si želimo, da se čimprej konča," je dejal minister ob robu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov EU. Slednjega se bo v delu udeležila tudi hrvaška zunanja ministrica Kolinda Grabar Kitarović in oba ministra bi se utegnila tudi sestati.

Sanader: 'Vztrajali bomo pri tem, da LB vrne prihranke'

"Problem varčevalcev Ljubljanske banke je treba rešiti, vendar ne preko nasledstva, ker gre za pravni odnos med bivšo banko in varčevalci, in v tem smislu se mora vsem varčevalcem LB vrniti njihove prihranke. Pri tem bomo vztrajali," je dejal hrvaški premier Ivo Sanader. S tem se je odzval na stališče slovenskega zunanjega ministrstva, da bo Slovenija rešitev vprašanja deviznih hranilnih vlog zastavila kot pogoj za vstop Hrvaške v Evropsko unijo.

Hrvaško zunanje ministrstvo: Gre za vprašanje LB

Hrvaško zunanje ministrstvo je to res storilo v petek zvečer. V odzivu na četrtkovo stališče slovenskega zunanjega ministrstva o prevzemu jamstva nekdanje SFRJ za devizne hranilne vloge je ponovilo, da gre pri vprašanju dolga hrvaškim varčevalcem podružnice nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu za zasebnopravni odnos med banko in varčevalci. Zato kot nesprejemljive ocenjuje poskuse Slovenije, "da bi dolg neke komercialne banke do varčevalcev prenesla na breme vseh naslednic v okviru nasledstva bivše SFRJ".

V sporočilu na svoji spletni strani je hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije tudi zavrnilo obtožbe Ljubljane, da ne ravna v skladu s sporazumom o nasledstvu. Pogajanja o vprašanju prevzema jamstva nekdanje SFRJ za devizne hranilne vloge v Baslu niso zastala, ampak so se končala leta 2002 brez rezultata, ker naslednice, torej ne samo Hrvaška in Slovenija, niso mogle uskladiti stališč, je zapisal Zagreb.

Slovenski pogoj za hrvaški vstop

V obsežni razlagi stališča do prevzema jamstva nekdanje SFRJ za devizne hranilne vloge, slovensko zunanje ministrstvo poudarja, da države naslednice prevzamejo pravice in obveznosti države predhodnice, ki zadevajo del ozemlja države predhodnice, na katerem je bila vzpostavljena nova suverena oblast.

V odsotnosti kakršnega koli drugačnega sporazuma med naslednicami glede vprašanja prevzema jamstva nekdanje SFRJ za devizne hranilne vloge, deponirane pri poslovni banki ali njeni podružnici na ozemlju katere koli države naslednice pred dnem razglasitve neodvisnosti, se z vidika ozemeljske suverenosti države, ki med drugim seveda zajema tudi monetarno-finančno suverenost, v prvi vrsti pričakuje, da vsaka naslednica sama zagotavlja elemente pravne države na svojem ozemlju v civilnopravnih in drugih razmerjih. Dejstvo, da gre za podružnico tuje banke, na to ne sme vplivati, poudarjajo.

To teritorialno načelo sta poleg Slovenije potrdili tudi Srbija in Črna gora ter Makedonija, v svojih stališčih pa mu nasprotujeta le Hrvaška ter Bosna in Hercegovina, navaja zunanje ministrstvo.

Hrvaška ne spoštuje obveznosti

MZZ izpostavlja, da nasledstveni sporazum, ki so ga podpisale naslednice 29. junija 2001, jasno opredeljuje način in forum razreševanja omenjenega multilateralnega vprašanja.

Slovenija je ob razglasitvi samostojnosti prevzela jamstvo za vse devizne hranilne vloge, ki so bile deponirane na bančnih okencih na ozemlju Republike Slovenije pred dnem razglasitve njene neodvisnosti, v celoti in brez razlikovanja glede na narodno pripadnost in prebivališče varčevalca v nekdanji SFRJ. S tem je Slovenija v celoti sledila obveznostim, ki ob razpadu nekdanje države izhajajo za novo državo.

Kot ugotavlja MZZ, so Slovenija, SČG ter Makedonija prevzele obveznost izplačila deviznih vlog v teh republikah v javni dolg. Hrvaška pa je prenesla obveznosti le za devizne varčevalce, ki so dokazali, da so hrvaški državljani, in s tem izključila ostale prebivalce Hrvaške ali državljane drugih nekdanjih republik in pokrajin.

Usoda Ljubljanske banke

Ministrstvo ob tem podrobno opisuje usodo Ljubljanske banke d.d. glavne podružnice Zagreb. Devizni varčevalci so vložili oziroma še vlagajo zoper LB d.d. glavno podružnico Zagreb okrog 500 tožb zaradi poplačila svojih deviznih terjatev v skupni vrednosti okoli šest milijonov evrov. Do blokade žiro računa je podružnica uspela izpolnjevati pravnomočne sodbe.

Istočasno pa vodi podružnica okrog 1200 sodnih postopkov zoper svoje dolžnike - fizične osebe, ki niso vrnili kredita, zaradi negativnega stanja na tekočem računu, nedovoljenih stanj na drugih računih. Praktično vsi postopki sedaj stojijo, ker hrvaški pravni sistem ne dopušča, da bi pravni zastopniki podružnice pridobili podatke o dolžnikovih zaposlitvah, izplačevalcih njihovih plač, če pa že uspejo najti potrebne podatke, postopki obstanejo.

To predstavlja izoblikovano taktiko hrvaške politike do Slovenije, ocenjuje MZZ in dodaja, da gre za politiko prav te hrvaške države, ki je z svojimi suverenimi dejanji dejansko posegla v možnost poplačila hrvaških varčevalcev LB d.d. glavne podružnice Zagreb s strani banke in mimo koncepta pravne države posegla v realizacijo civilnopravnih razmerij.

Glede na to, da gre s strani Hrvaške za ponavljajoč se vzorec tovrstnih kršitev pravnih načel in pravil, ki so skupna vsem članicam Evropske unije, evropskemu pravu in nacionalnim pravnim sistemom, bo Slovenija rešitev navedenega problema pravno in politično upravičeno zastavila v pristopnih pogajanjih kot pogoj za pristop Hrvaške k EU, še navaja zunanje ministrstvo.