Slovenija

Pogodba o NEK skozi prvo branje

Zagreb, 26. 04. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Hrvaški sabor je danes v prvem branju potrdil predlog zakona o ratifikaciji meddržavne pogodbe, povezane z Nuklearno elektrarno Krško.

Nuklearna elektrarna v Krškem
Nuklearna elektrarna v Krškem FOTO: 24ur.com

Ob potrditvi je sabor na predlog poslanskega kluba ene od vladnih koalicijskih strank HSS obvezal vlado, da do drugega branja preuči pripombe poslancev, poslanec opozicijske HDZ Vladimir Šeks pa je ob tem opozoril, da to ni mogoče, saj gre za mednarodni sporazum.

Hrvaški poslanci tako iz vladnih kot tudi iz opozicijskih strank so včeraj ocenili, da je meddržavna pogodba o Nuklearni elektrarni Krško v nasprotju s hrvaškimi interesi. Negativno so meddržavno pogodbo ocenili poslanci opozicijskih strank HDZ, HSP in IDS, pa tudi poslanci vladajoče koalicije HSLS in HSS.

Zaskrbljenost zaradi radioaktivnih odpadkov

Poslance najbolj skrbi določilo, da mora vsaka stran poskrbeti za polovico radioaktivnih odpadkov, prav tako pa so se spraševali kaj Hrvaška s sporazumom sploh pridobi. HSP in HKDU sta ocenila, da bo Hrvaška za razgradnjo NEK morala odšteti vsaj pol milijarde dolarjev, za HDZ pa je ta znesek skoraj četrtina sredstev za izgradnjo avtoceste Zagreb - Split. Predstavnik HSP Tonči Tadić je poudaril, da bi sporazum podprli le tisti, ki niso dovolj strokovno podkovani ali zaradi lobiranja. "Naj Slovenci zadržijo Krško, odpadke pa naj uskladiščijo v Postojno," je dejal Tadić. Poslanska klub HSS pa je vladi predlagal, da znova preuči svojo odločitev. Po njihovem mnenju bi bilo potrebno narediti ekonomske in varnostne ocene koristnosti sporazuma.

Po poročanju naše hrvaške dopisnice, poslance moti tudi to, da v sporazumu ni omenjena škoda, ki naj bi jo Slovenija povzročila Hrvaški, ko je prekinila dobavo elektrike iz elektrarne Krško. Poudarili so še, da Sloveniji ne gre zaupati, saj naj bi v preteklosti že večkrat sprejemala enostranske odločitve.

HDZ je v razpravi pred glasovanjem o dveh predlogih hrvaške vlade, to je o zakonu o ratifikaciji meddržavne pogodbe o NEK ter o dinamiki privatizacije hrvaške naftne družbe Ina, opozoril na način dela sabora, ko se odloča o strateških vprašanjih. Poslanci te opozicijske stranke so namreč protestirali, ker televizija v četrtek zvečer ni prenašala razprave o NEK in Ini. "Razprava o teh osrednjih temah, težkih milijarde dolarjev in pomembnih za vse državljane, se je sinoči končala na način, ki vzbuja dvom o želji obveščati javnost," je dejal Šeks.

Sporazum so podpisali decembra lani

Sporazum, ki sta ga podpisala slovenski minister za okolje in prostor Janez Kopač in hrvaški minister za gospodarstvo Goranko Fižulić, je sicer poslancem v četrtek predstavila namestnica hrvaškega ministra za gospodarstvo Maja Brinar, ki je navedla, da si bosta Slovenija in Hrvaška stroške proizvodnje porazdelili. Kot zelo pomembno pa je izpostavila, da bo Hrvaška odslej imela nadzor nad stroški, saj gre tu tudi za njeno lastno proizvodnjo. Hrvaška si bo tudi prizadevala, da bo elektrika, ki bo prihajala iz NEK, čim cenejša, vendar pa zaradi tega varnost objekta ne bo zanemarjena. Sporazum je kompromis, vendar kompromis, ki rešuje mnoga odprta vprašanja, je še dejala.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20