Komisija je določila način dela izvedencev pri pripravi programa odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, obravnavala pa je tudi dolgoročne pogodbe o dobavi jedrskega goriva in strategijo ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom iz krške nuklearke. Komisijo sestavljata delegaciji pogodbenic, vsaka pa ima predsednika in štiri člane. Predsednik slovenske delegacije je minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač, hrvaške pa minister za gospodarstvo Ljubo Jurčič.
Kopač: Potreben je nov meddržavni sporazum o NEK
Minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač je za današnjo izdajo hrvaškega časnika Vjesnik izjavil, da ni nobenega dvoma, da Slovenija mora plačati odškodnino Hrvaškemu elektrogospodarstvu (HEP) za polovico električne energije iz krške nuklearke od 11. marca letos, ko je slovenski parlament ratificiral meddržavno pogodbo o Nuklearni elektrarni Krško (NEK), do 19. aprila, ko je po skoraj petih letih HEP znova začel prejemati električno energijo iz Krškega. O odškodnini za nedobavljeno električno energijo od 1. julija lani do 11. marca letos pa se Slovenija in Hrvaška po prepričanju Kopača morata še pogajati. "Če bi dosegli dogovor, bi o tem morali skleniti nov meddržavni sporazum, kakor je bilo to narejeno za obdobje do 1. julija 2002," je dejal Kopač v krajšem intervjuju za zagrebški dnevnik.
Slovenski parlament je po razlagi Kopača 11. marca ratificiral meddržavno pogodbo o NEK, ki predvideva enakopravno dobavo električne energije obema solastnikoma. Na današnjem sestanku meddržavne komisije za spremljanje izvajanja slovensko-hrvaške pogodbe o NEK v Krškem po trditvah Kopača ne bodo razpravljali o odškodnini za električno energijo po 1. juliju. Komisija lahko po njegovem obravnava le izvedbo dogovorjenega v veljavni meddržavni pogodbi o NEK. "Ta pa velja šele od 11. marca, ko ga je potrdil naš parlament, torej ne pokriva obdobja pred tem. Zato je za čas od 1. julija 2002 do 11. marca 2003 treba doseči nov sporazum," je dejal slovenski okoljski minister.
Slovenska in hrvaška stran se o tem po njegovih besedah še nista začeli pogajati. Zahtevek HEP bi bil namreč mnogo nižji od 54 milijonov dolarjev, če bi do njega prišli z množenjem mesečnega obsega proizvodnje nuklearke s ceno kilovatne ure. Ker je HEP poslal zahtevek v skladu s pravili evropske energetske listine, bo slovenska stran po zagotovilu Kopača nanj odgovorila v predpisanem trimesečnem roku. Doslej je od njegovega prejema minil le mesec dni.
Na vprašanje, do kolikšne odškodnine je po njegovem mnenju upravičen HEP za obdobje od 1. julija 2002 do 11. marca letos, je Kopač odgovoril: "Po mojem mnenju je ta znesek zelo enostavno izračunati s primerjavo obdobja po 19. aprilu, ko je HEP znova začel prejemati električno energijo iz nuklearke".
O odkupu hrvaške polovice NEK je Kopač dejal, da je ministrstvo za okolje, prostor in energijo že pripravilo predlog ponudbe. "O predlogu za zdaj ne morem govoriti bolj konkretno, saj je v medresorskem usklajevanju," je dejal slovenski okoljski minister in sklenil, da bo končna odločitev o tem, ali bo ta ponudba poslana hrvaški strani, v rokah slovenske vlade.
Zahtevek za plačilo odškodnine za nedobavljeno električno energijo iz NEK od 1. julija lani do 19. aprila letos, ki ga je hrvaška stran nedavno naslovila na slovensko vlado, za zdaj ni predviden za obravnavo na prvi seji meddržavne komisije o NEK. Sestanek bo zaprt za javnost, izjave po njem vsaj za zdaj niso predvidene, sicer pa bodo po zagotovilu okoljskega ministrstva vsekakor posredovali pisno informacijo o vsebini pogovorov. Meddržavna komisija se v skladu z 18. členom pogodbe sestaja izmenično na ozemlju ene in druge pogodbenice, prvi sestanek pa skliče predsednik slovenske delegacije, in sicer v 90 dneh po uveljavitvi pogodbe.
Na dnevnem redu današnjega sestanka je določitev dela strokovnih organizacij iz tretjega odstavka 10. člena meddržavne pogodbe pri pripravi programa odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Omenjeni člen meddržavne pogodbe o NEK določa, da bosta program odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov skladno z mednarodnimi standardi ob sodelovanju NEK izdelali strokovni organizaciji, ki ju bosta določili pogodbenici v 60 dneh po uveljavitvi te pogodbe. Program odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov med drugim vključuje: predlog možne delitve in prevzema radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, kriterije sprejemljivosti za odlaganje in oceno potrebnih finančnih sredstev ter roke izvedbe. Program bo izdelan v 12 mesecih od uveljavitve pogodbe in ga potrdi meddržavna komisija o NEK, še navaja 10. člen in sklene, da se program odlaganja nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov revidira vsakih pet let.
