Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdov ureja zakon o gozdovih, z njim naj bi preprečevali škodo lastnikom gozdov in varovali gozd, razlagajo na Zavodu za gozdove Slovenije. Okrasna drevesca v gozdovih lahko sekajo le lastniki gozdov na podlagi odločbe zavoda, v kateri so določene usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih dreves.
Zavod usmerja pridobivanje okrasnih drevesc na z gozdom zaraščajoče se površine, na območja pod daljnovodi in na gozdne površine, kjer posek drevesc ne škoduje nadaljnjemu razvoju gozda.
Vsa posekana okrasna drevesca domačih gozdnih drevesnih vrst morajo biti pri prevozu in prodaji vidno označena s plombami v obliki nalepk, ki jih lastnikom izda zavod za gozdove. Lastniki gozdov dobijo do 25 plomb brezplačno pri lokalno pristojnih revirnih gozdarjih. Če jih potrebujejo več, morajo zanje plačati po 26 centov na plombo. Plombe so vsako leto drugačne barve, letos so rožnate.
V prodaji so tudi okrasna drevesca, vzgojena v nasadih zunaj gozda. Če gre za domače vrste, navadno smreko, jelko ali bor, morajo biti tudi ta opremljena z nalepkami, razen če se prodajajo rastoča v loncih. Prodajo prazničnih drevesc nadzirata inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ter tržni inšpektorat
Plomb je iz leta v leto manj
Lani je Zavod za gozdove Slovenije izdal 31.000 plomb za označitev okrasnih drevesc, od tega približno 23.000 za prodajo na trgu. Število izdanih plomb se iz leta v leto zmanjšuje zaradi ponudbe umetnih okrasnih drevesc in naravnih košatih srebrnkastih okrasnih drevesc, ki so večinoma pridelana v drugih državah.
Kaj pa mah?
Za pripravo jaslic posamezniki iz gozda prinesejo tudi veliko maha. Na enem mestu je dovoljeno odvzeti mah le z ene petine površine, ki jo mahovi preraščajo. Zavod za gozdove svetuje, da se pri izbiri prazničnega okrasja za dom in poslovne prostore v čim večji možni meri upošteva varstvo narave in okolja.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.